Ljubljana, 11. november - Stališče Poslanske skupine SLS k 1. in 2. točki dnevnega reda 47. izredne seje Državnega zbora RS - to je k skupni uvodni predstavitvi o Predlogu sprememb proračuna RS za 2014 in dopolnjenemu Predlogu proračuna RS za 2015, je prvi dan zasedanja Državnega zbora RS predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

»Še enkrat lahko rečem, da sem razočaran z uvodno predstavitvijo. To je bilo že rečeno, da je poleg proračuna Republike Slovenije, ki se danes sprejema na nekih predpostavkah, ki jih tudi danes nismo dobili obrazložene, in tudi predstavniki

teh inštitucij, se pravi Banke Slovenije in Umarja, niso bili prisotni. Zelo bi bilo  pomembno, da bi danes spregovorili tudi o stanju zdravstvene blagajne, stanju pokojninske blagajne, kakšno je stanje po občinah. Tudi na samih sejah odbora je bilo ključno sporočilo na neko vprašanje, da vsi vemo, da nič ne vemo. To je bil odgovor na to, kakšen je javni dolg oziroma kakšno breme bo prišlo iz bank v proračun. Žal je tudi ta predstavitev šla bolj v tej smeri, tako da bi to lahko veljalo še za kaj drugega. Kaj me moti pri predstavitvi letošnjega proračuna in tudi sicer pri tako pomembnih dokumentih, kot sta proračuna za 2014 in 2015? Sam še vedno, se že ponavljam, ampak še enkrat rečem, ne želimo videti slike, ki jo vidimo v našem ogledalu, ne želimo pogledati resnici v oči. Dovolite mi zato, da to podkrepim samo z dvema podatkoma, ki sta alarmantna, na katere bi morali biti zelo pozorni vsi, ki smo tu prisotni, pa tudi državljanke in državljani, da bi se lažje razumeli, ko bi sprejemali različne ukrepe, s katerimi bi spremenili državo. Prvi je podatek o javnem dolgu. Če  vidimo graf okoli javnega dolga, je zelo zgovoren. Ta graf kaže na to, kako se je javni dolg v Sloveniji povečeval v zadnjih letih, kako je bil javni dolg še 2001 na nivoju 5 milijard, kako se je s 5 milijard na 8 milijard povišal do 2008, se pravi, da smo imeli v času konjunkture stabilizirane javne finance. Zagotovo bi lahko v tem času mogoče tudi ta dolg še zmanjšali, vendar smo ga zmanjšali v smislu deleža na BDP na najnižjo stopnjo 22 %. Od 2008, ko je nastopila kriza, enostavno nismo odreagirali na situacijo. In tako smo v treh letih vlade, ki jo je vodil gospod Pahor, prišli iz 8 milijard na 16 milijard javnega dolga. Letošnje leto bomo zaključili med 22 in 23 milijardami javnega dolga. Če upoštevamo še leto naprej, ne da bi špekulirali, koliko bo te dote iz slovenskih bank, smo na 25 milijardah. Glede na doto lahko računamo, da se ta številka približa celo 30 milijardam. Ne bom špekuliral - 25 in naprej je zagotovo. To  pomeni, da je javni dolg na Slovenca v vseh teh letih iz nekje približno 4.000 evrov 2008 prišel danes že na 11.000 evrov in da bo v naslednjem letu od 13 do 15.000 evrov dolga na Slovenca. Tudi ko velikokrat govorimo, da naš javni dolg BDP še ni tako visok, pozabljamo, da bomo s takšnim skokom, kjer smo imeli 2008 22 % javni dolg in smo ga uspeli do konca lanskega leta že povišati prek 50 in do konca naslednjega leta, ko bo ta bančna dota pridružena k temu, bo javni primanjkljaj zagotovo pribil tudi tistih famoznih 80 %. Lahko se nam povzpne tudi višje. Temu primerno v Sloveniji plačujemo tudi visoke obresti. Te obresti so bile 2008 330 milijonov, letos bodo 840 milijonov, in naslednje leto je v proračunu  načrtovanih že 940 milijonov. Ne upam špekulirati, kam bodo šle stvari naprej. Več kot očitno pa je, če smo 2008 plačevali še 160 evrov letnih obresti na Slovenca, da letos plačujemo  420 evrov na Slovenca, in da bomo naslednje leto 470 evrov na Slovenca, nam grozi, da bomo 2015 plačevali že med 600 do 750 evrov na Slovenca. Pomeni, da bo vsaka tričlanska družina plačevala 2.000 evrov za obresti na leto. 150 evrov na mesec za obresti, to so zastrašujoče številke. V tem kontekstu je ključen problem, ki ga imamo danes, nikakršna boniteta države Republike Slovenije. Smo v rangu ekonomsko najslabših držav in zaradi tega plačujemo ekstremno visoke obresti 6 do 7 % za obveznice, ki jih prodajamo. Kolegice in kolegi, Slovenci se po takšni obrestni meri ne smemo več zadolževati. Če bo minister prišel s te turneje, bodisi ameriške ali evropske, in oznanil, da smo dobili kredite po 6 do 7 % obrestni meri, vedite, da je to takšna obrestna mera, da resnično ne vem več, kdo bo plačal tako visoke obresti. Zato je tudi tisto, kar se je polemiziralo okoli prihoda trojke, zelo relevantno vprašanje. Mimogrede, od poletja trojko že imamo v bankah, ker nam ne  verjamejo več. In se bomo morali resnično resno vprašati, po kakšni obrestni meri bomo zadolževali Slovenijo v naslednjem letu, ko bo treba v tujini najeti od 5 do 10 milijard evrov kreditov, odvisno od tega, kakšen bo bančni dolg, in to je ključno vprašanje.

Kar se tiče korakov za sanacijo države, so že nekaj časa znani. Tudi danes jih je predstavil finančni minister in se strinjam z njim, da so koraki slaba banka, upravljanje z državnim premoženjem, konsolidacija proračuna in reforme različnih podsistemov, da je to pot, po kateri moramo iti. Vendar, kolegice in kolegi, mi smo s slabo banko "zamočili", ker je nismo sprejeli in jo uvedli že 2009, ko so bili že prvi klici, da je to prava pot za sanacijo bank. Od takrat do danes je to breme nekajkrat večje kot bi bilo sicer. In mnogi, tudi tisti, ki ste danes v koaliciji, ste še lani prisegali na dokapitalizacijo bank, da se ne odkriva kreditov in da bodo v bankah že sami rešili problem. Letos imamo težave, da nam Evropska komisija ne verjame več  in se pregled kreditov zavlačuje in bomo v bistvu šele konec leta, ko bodo proračunski dokumenti očitno že pod streho, izvedeli, kakšen je ta dolg. Resnično se vprašajmo vsi skupaj, kaj smo počeli lani, ko se je zavlačevalo tudi z ustavnimi  presojami in podobnimi zadevami, da bi se stopilo v bančni sistem. Zanimivo je tudi zdaj, ko sprejemamo zakonodajo na področju bančništva - Zakon o bančništvu. Ko govorimo v parlamentu, da bo treba Slovenkam in Slovencem, poleg tega, da jim bomo razložili, da bomo v prihodnjih letih plačevali to, kar je v bistvu nastalo v bankah, posledično pa prej že tudi v gospodarstvu, da imamo zelo velike težave, kako narediti ta prenos transparenten in kako ob prenosu teh slabih kreditov, slabih terjatev, izpostaviti odgovornost tistih, ki so podpisovali take kreditne pogodbe na strani kreditojemalcev kot na strani kreditodajalcev. Zagotovo je bančno tajnost treba spoštovati, vendar ko enkrat bančništvo in podjetništvo pride tako daleč, da v parlamentu odločamo, kako bomo v tujini prosili za denar, da bomo pokrivali neumnosti in lumparije, ki so bile storjene, imajo državljanke in državljani pravico do tega, da bodo za tiste kredite, ki so prišli v breme slabih terjatev, tudi izvedeli povzročitelje in da bomo na odgovornost poklicali ljudi. Mnogo ljudi je bilo po svetu že poklicanih na odgovornost. Amerika, ki je bila tolikokrat omenjena - v 14 dneh so bili ljudje razlastninjeni. Mi se pa še po 5 letih sklicujemo na problem tajnosti podatkov, na bančne tajnosti in podobno. Tako da si bomo morali tudi v tem delu naliti čistega vina in predvsem zaupanje, ki ga bomo morali dobiti v tujini na področju finančnih trgov, vzpostaviti tudi v državi, kjer bo treba pridobiti voljo ljudi, da se to plačuje.

Slovenski državni holding je drug primer, ki se vleče že eno leto. Vse vlade in politike doslej so na tem področju očitno imele napačno pot in se je šele lani širše spoznalo, da je to treba spremeniti, in je bilo zopet predmet oviranja. Imam občutek, da se na takšen način spet zavlačuje, da se tako nadaljuje na področju upravljanja kot tudi na področju privatizacije. Pri tem je ključno, da enkrat preidemo na polje transparentnosti, da bomo v Državnem zboru videli predloge strategije različnih podjetij, skozi klasifikacijo podjetij tudi, kaj narediti s katerim podjetjem, kateri del premoženja je tudi vredno prodati, katerega obvezno obdržati, kako bomo sanirali javni dolg in podobno. Spet je leto mimo in to se prenaša v leto naprej, in zdaj, ko poslušaš ljudi, je stališče tako - če se je v preteklosti poskušalo zaslužiti z lastninjenjem državnega premoženja, kar je nekaterim uspelo, nekateri so tudi pogoreli na tem področju, je danes ključni cilj zaslužiti pri prodajanju tega premoženja. Upam, da ni tako in da ne bodo provizije spet tiste, ki bodo ključno gonilo privatizacij v tem času in da se to naredi na transparenten in javen način.

Ključen problem v tej državi je bil tu že izpostavljen, to je problem pripravljenosti na spremembe, speljati reforme v okviru države. Nič se v Sloveniji očitno ne da narediti.  S sabo imam knjigo, ki sem jo imel kot čtivo na morju. To je knjiga From reform to growth, se pravi Od reform k rasti, knjiga, ki jo je spisal letos, aktualna knjiga, Center evropskih študij. Knjiga je bila tudi fundirana iz Evropskega parlamenta, kjer je na poglobljen in hkrati zelo preprost način napisano, kako je 19 držav, 19 primerov je v tej knjigi, prešlo iz krize prek reform k rasti. Zanimivo, med temi 19 državami je 17 članic Evropske skupnosti. Slovenije ni med njimi, očitno še nismo prešli tja oziroma nismo naredili še nič, da bi bili vredni biti omenjeni. Sta pa zato Hrvaška - kot nova članica - čeprav je bila knjiga izdana tik, preden je Hrvaška stopila v Evropsko skupnost, prav tako tudi Norveška. Oprostite, v nobeni od teh držav ni šlo brez reform, in česa so se lotevali in na kakšen način. Vsi so takoj začeli v bančnem sistemu. Bančni sistem je bil tisti prvi, ki ga je bilo treba spraviti v red, od tam naprej pa se je šlo različno od države do države. Če se je pokazalo, da je še možnost zadolževanja, ker je bil javni dolg dosti nizek, so šli tudi s pospešeno aktivnostjo, javno porabo in povečanjem javnega dolga, vendar niti v eni od teh držav ta javni dolg ni šel s tem, da bi v teh letih povečevali število zaposlenih v javnem sektorju, ampak je šlo za investicije v različna področja, s katerimi se je zagnalo gospodarstvo. In tudi od tam naprej so od vsake države posebej pojasnjeni primeri, kaj so naredili na področju zdravstva, izobraževanja, na polju brezposelnosti in podobno. In dokler mi ne bomo sodili v to knjigo, toliko časa se bomo čudili, zakaj imata kar naenkrat od vseh evropskih držav samo še Slovenija in Ciper predvideno negativno rast. Zato, ker nočemo sprememb, in to vsi, in to nismo parlamentarci, koalicija, opozicija. Tu je zelo velik problem, da nekateri dajejo, dajete velike obljube, ki jih je lažje zagovarjati v času, ko si v opoziciji, ko prideš pa na pozicijo, pa kar naenkrat sramežljivo priznaš, da je bilo mogoče kaj prejšnja leta tudi dobro narejenega in od tu naprej pa ni več koraka. In v tem delu nas čaka ogromno na področju javnega sektorja. Kaj smo mi uspeli narediti? Očitno bo vladni predstavnik, zadolžen za javni sektor, gospod Virant, v tem tednu podpisal dogovor, po katerem bo uslužbencem zagotovil zamudne obresti za eno leto naprej. S tega mesta mu javno rečem, da tega ne sme narediti, in če to naredi, bo oškodoval državni proračun za tam 2 do 3 ali celo 4 milijone, kolikor bi bile redne obresti nižje. Če smo tako na slabem, da se ne moremo več za 70, 80 milijonov zadolžiti in plačati in ta denar dati naprej in ga po 4 % plačevati, da obljubljamo 8 in 8,5 % obrestno mero, potem res ne vem več, kje smo oziroma drugače, mi lahko ta denar porabimo, vendar ne razumem ministra, ki to počne. Na vseh ostalih sektorjih - od zdravstva, izobraževanja, socialnih transferov, lokalne samouprave - je treba iti na poti reform, se začeti pogovarjati in tudi dogovoriti reformne programe, dogovoriti v sodelovanju z ljudmi. Že večkrat smo predlagali, se  kot Slovenska ljudska stranka  tudi aktivno vključili pri referendumski zakonodaji, pri fiskalnem pravilu. Dvignili ste roko za fiskalno pravilo. S takšnima proračunoma, kot sta za leto 2015 in 2017, si bomo tisti ciljni korak morali prestaviti še za nekaj let naprej. 2017 več tega ni, mislim pa, da bo nekdo tudi očitno moral pogledati, ali gremo v pravo smer ali ne. Mislim, da gremo v napačno in da bo treba narediti tudi kaj več. Kar se tiče evropskih sredstev - lani sem tudi kot minister za kmetijstvo in okolje, skupaj s kolegom Žerjavom, ki je koordiniral na Ministrstvu za gospodarstvo, naredil premik na infrastrukturi, ker je bil kolega Černač na zdravstvu in smo tedensko na koordinacijah poskušali iz tistega mrtvega teka stvari pripeljati naprej. Kolegi, v novembru smo. Mi smo imeli terminski plan do poletja imeti zadeve jasno razčiščene in tudi s tistimi, ki ne bodo mogli speljati že naprej pridobljenih pravic iz odobrenih investicij, da se zadeve prekinejo, da se septembra, oktobra najkasneje, podpišejo vse pogodbe. Slišim, da je ekipa na Ministrstvu za gospodarstvo v totalnem razsulu. Tistih ljudi, ki so leta delali na tem, jih več ni, in zelo se bojim, da bo tukaj moral kdo prevzeti odgovornost za to, koliko bo  teh pogodb letos realno podpisanih, kajti 2014 še lahko koristimo, novih pogodb pa več ne bomo mogli  podpisovati. In v tem delu imam zelo slab občutek, kaj se počne s temi projekti. Predvsem pa imam zelo slab občutek, ko sistematično režete sredstva občinam, bodisi skozi 21. člen bodisi skozi sistem financiranja povprečnine bodisi skozi predvidene davke in jemljete tisti investicijski potencial občinam, ki so se v teh letih izkazale kot tiste, ki najbolje črpajo ta sredstva. Tam so projekti, tam so ljudje, operativne skupine, ki lahko naredijo. In mislim, da je tukaj na tem področju črpanje evropskih sredstev, upam, da se bodo izpolnile te vaše številke. To, kar pa počnete, kar še spremljam, kako stvari potekajo, mi pa daje veliko dvoma, da ekipa ministra Stepišnika enostavno, ki bo ključna v tej zadevi, te stvari ne bo izpeljala, kajti stara je bila razpuščena, nova se še ni sestavila. Kar se tiče zagona gospodarstva, od istega ministra lani, opozicijskega poslanca, smo v teh klopeh pri poslanskih vprašanjih res na vsaki seji poslušali, kaj smo naredili za zagon gospodarstva, pa smo imeli kaj povedati - zmanjšali smo davke, uvedli investicijske olajšave in podobne  zadeve. Ne vem, s čim se lahko danes pohvali on. S tem, da imamo nove davke na  vseh področjih, da ne slišimo obrtnikov, kako opozarjajo na to, da je tako nestabilno okolje, kot ga imajo danes, nemogoče za normalno delo. To ljudje jasno in javno povedo, kot je gospod Akrapovič, da je imel pripravljeno vse za investicijo in jo ustavil - zaradi napačne politike vlade. Da nam obrtniki in podjetniki glasno ter jasno govorijo, da delamo v okolju, v katerem se ne moreš uveljaviti, in da se odločajo o tem, da gredo na tuje. Obrtniki rabijo malce več časa, ker imajo premoženje tukaj, ker imajo poslovno okolje mladi, ki se hitro odzovejo in so svoje korake že naredili. In v tem delu politika novih davkov, politika slabšanja podjetniškega okolja iz leta v leto, je napačna politika. Nič ni narejenega na področju javnih investicij, slišim kvečjemu, kdo še kaj ovira, nič ni narejenega na področju poplavne varnosti, ko govorimo o samooskrbi in pa prehranski varnosti, izvemo, da je drugo leto 30 milijonov novih davkov, kaj je na drugi strani, ne vem. To ne daje upanja, ne daje vere, ne daje tega, kar Slovenke in Slovenci rabimo. In ko govorimo o tem, da je treba stopiti skupaj, iti v dialog z ljudmi, mislim, da je to posmeh tistim, ki so ravno danes prinesli 54 in 3000, skoraj 58 tisoč glasov ne neki politiki, nekim odločitvam, ki niso bile toliko vredne, da bi jih vladni predstavniki prišli razložiti niti takrat, ko je bilo 150 županov na kupu, da bi bil to član vlade, ne nekdo, ki nima nobenega pooblastila, da lahko kaj govori. Niso bili vredni obrtniki, da bi se pravočasno spregovorilo in podobno. In to, da na deklaratorni ravni, ko se lepo sliši, ko cela zadeva prehaja že v fazo neke pravljice skoraj, govorimo o tem sodelovanju, bo treba z dejanji dokazati. V Slovenski ljudski stranki smo se pripravljeni pogovarjati, prevzemati tudi bremena krize, nikakor pa ne na takšen način, da bomo imeli edino pot, ki jo vidimo, nove in nove davke. Če boste šli po tej poti naprej, boste marca, aprila ugotovili, da je treba še za 400, 500 milijonov davkov. Tako ne bo šlo, bo treba biti bolj kreativen. Zato tega proračuna ne bomo podprli. Verjamem, da bo  sprejet. Kar se tiče pa zaupnice predsednici Vlade Republike Slovenije, bi bil pa veliko bolj vesel, če bi tudi člani koalicije lahko o tej zaupnici glasovali čez eno leto po začetku mandata, se pravi marca, ko bo teh krutih resnic, ki sem jih povedal, v Sloveniji še več.«