Ljubljana, 6. november 2013 - Poslanska skupina SLS je danes vložila pet zahtev za sklice nujnih sej odborov Državnega zbora. Tu lahko preberete zahtevo za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Predsednik

g. Jerko Čehovin

ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA NOTRANJE ZADEVE, JAVNO UPRAVO IN LOKALNO SAMOUPRAVO

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, skliče nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, z obravnavo naslednje točke dnevnega reda_

1. Posledice uveljavitve Zakona o davku na nepremičnine na področju lokalne samouprave

Obrazložitev:

Vladna koalicija v zadnjih dneh po nujnem postopku sprejema enega najpomembnejših sistemskih zakonov zadnjih let - Zakon o davku na nepremičnine. V Sloveniji trenutno že poznamo obdavčitev premoženja in sicer v obliki davka od premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). V letu 2012 se je na ta račun v občinske proračune nateklo okoli 192 milijona evrov. Gre za utečen sistem obdavčitve, ki je pomemben vir lokalnih skupnosti z namenom razvoja javne infrastrukture. Po obstoječi ureditvi imajo tako lokalne skupnosti popolno avtonomijo pri določanju stopenj NUSZ, kar v praksi pomeni, da lahko obračunajo nižjo ali celo ničelno stopnjo NUSZ za tiste kategorije nepremičnin, za katere ocenjujejo, da so pomembnejša za razvojni potencial lokalne skupnosti (stanovanjski, poslovni in industrijski objekti), medtem ko lahko višjo stopnjo obračunavajo za nepremičnine, ki jih ne ocenjujejo kot ključne za razvoj (npr. trgovski centri). S predlaganim Zakonom o davku na nepremičnine se tako lokalnim skupnostim jemlje največji samostojen vir lastnih prihodkov za financiranje porabe.

Vladna koalicija z novim davkom predvideva spremembo koncepta obdavčevanja nepremičnin, kjer bi si finančna sredstva razdelila 50% med lokalne skupnosti in 50% neposredno v državni proračun. Že v letu 2014 si iz tega vira obeta za 205 milijonov evrov svežih sredstev ob predpostavki, da bo občinam vseeno zagotovila finančna sredstva v enakemu znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanim za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

To v preprostem jeziku pomeni približno 200 milijonov dodatnih obremenitev za gospodinjstva, posameznike, podjetja, obrtnike, kmete in vse ostale lastnike nepremičnin in zemljišč v Republiki Sloveniji in to v času, ko se slovensko gospodarstvo nahaja v recesiji in se bo po zadnjih napovedih še najmanj eno leto. Prav gotovo lahko zatrdimo, da gre za načrtovano spremembo, ki ne upošteva specifičnosti lastništva nepremičninskega fonda v državi, hkrati pa dodatno obremenjuje gospodarstvo, predvsem malo podjetništvo in kmetijstvo ter se zajeda v razpoložljivi dohodek Slovenk in Slovencev, ki so zaradi zgodovinskih danosti v veliki večini tudi lastniki nepremičnin.

Predlagatelji sklica nujne seje sicer sistemski ureditvi obdavčitve nepremičnin v okvirjih, ki jih pozna večina evropskih držav, ne nasprotujemo, vendar smo prepričani, da mora iti pri sprejemanju tovrstnih sistemskih rešitev za proces, ki mora zadostiti številnim pogojem; od strokovnih simulacij, upoštevanja lastniške strukture nepremičnin, do temeljite organizacijske priprave vseh javnih služb za njegovo izvajanje. Slednje se po našem mnenju ni zgodilo. Kot nedopusten ocenjujemo tudi ignorantski odnos Vlade RS do reprezentativnih združenj občin, katera v zaključku postopka oblikovanja Predloga zakona o davku na nepremičnine niso imele možnosti sodelovanja na usklajevanjih, niti niso bila z njim seznanjena.

Kot povsem neprimerne ocenjujemo tudi višine predlaganih davčnih stopenj, ki predvidevajo, da bodo lastniki nepremičnin in zemljišč že v prvem letu uveljavitve zakona v povprečju plačali dvakrat višje zneske, nekateri pa celo večkratnike sedanjih zneskov. Za določene segmente te družbe, predvsem v gospodarskem sektorju, so načrtovane dodatne obremenitve kaplja čez rob, in to v časih, ko je konkurenčnost na globalnem trgu najpomembnejši dejavnik uspešnosti poslovanja.

Veliko neskladij obstaja tudi pri vrednotenju nepremičnin, problem pa predstavljajo tudi nepopolne evidence in obstoječi podatki, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanju. Nepozidana stavbna zemljišča so namreč v primerljivih občinah različno ovrednotena. Tako poznamo številne primere zemljišč, ki so po dejanski rabi vrednotena kot kmetijska zemljišča, medtem ko so po namenski rabi stavbna zemljišča. In na tako neurejenih podlagah, ko niso vzpostavljeni niti osnovni pogoji za normalno izvajanje takšnega zakona, kot je predlagani Zakon o davku na nepremičnine in jih ni mogoče urediti v le nekaj tednih, kot jih je vladna koalicija namenila sprejemanju tega zakona, je po mnenju predlagateljev.

Prihodki od davka na nepremičnine so sicer v večini evropskih držav v veliki večini prihodki lokalnih skupnosti in le redko neposrednega davčni vir državnega proračuna. Z omenjenim zakonom se lokalnim skupnostim odvzame velik del vpliva pri načrtovanju prostorske politike skozi oblikovanje davčnih stopenj. Skozi možnost izdaje odločbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist države oz. občine v primeru, da lastnik ne zmore plačevati davka, pa smo na pragu novega kroga nacionalizacije premoženja.

Predlagatelji kot problematično izpostavljamo tudi obdavčitev nepremičnin, ki so v lasti lokalnih skupnosti in so namenjene javni rabi_ vrtci, šole, zdravstveni domovi, kulturni domovi, knjižnice, muzeji, športne dvorane, igrišča, idr. Poleg tega so občine odkupovale nepremičnine za potrebe izgradnje novih javnih objektov, cestne in komunalne infrastrukture, za katere bodo morale plačevati davek na nepremičnine. Po ocenah Združenja občin Slovenije se tako lokalnim skupnostim jemlje še dodatnih 40 milijonov evrov, ki jih bodo morale nameniti plačilu davka, namesto za opravljanje svojih nalog. To v marsikateri občini pomeni popolno zaustavitev nadaljnjega razvoja ter dodatno krčenje sredstev za storitve, ki so namenjene občankam in občanom, hkrati pa bi to pomenilo veliko nevarnost za stabilnost in uravnoteženje občinskih proračunov.

Predlagatelji nujne seje smo prepričani, da bo predlagani Zakon o davku na nepremičnine povzročil precejšnjo škodo na področju lokalne samouprave, predvsem prebivalcem občin n saj je v popolnem nasprotju z načelom subsidiarnosti. Občinam namreč odvzem enega zadnjih lastnih virov financiranja, s čemer izjemno negativno vpliva na možnost avtonomnega odločanja občin o lastnem razvoju.  Tem argumentom v svojem mnenju pritrjuje tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS, ki opozarja tudi na resne ustavne nedoslednosti zakona na področju poseganja v lokalno samoupravo.

Predlagatelji nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagamo, da na sejo, poleg ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta povabite še naslednje goste_

– dr. Uroš Čufer, minister za finance

– Združenje občin Slovenije, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1001 Ljubljana;

– Skupnost občin Slovenije, Partizanska cesta 1, 2000 Maribor;

– Združenje mestnih občin Slovenije, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana;

– dr. Vilma Milunovič, Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper;

– Franci Rokavec, Občina Litija - župan;

– Toni Dragar, Občina Domžale - župan.

V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagamo, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sprejme naslednje sklepe_

1. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil s posledicami uveljavitve Zakona o davku na nepremičnine na področju lokalne samouprave ter ostalimi posledicami sprememb, ki se predvidevajo na tem področju v letu 2014.

2. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Vladi Republike Slovenije, da datum uveljavitve predloga Zakona o davku na nepremičnine prestavi na 1. januar 2015.

3. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Vladi Republike Slovenije, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine prilagodi zakonodajo na področju množičnega vrednotenja nepremičnin v smeri izboljšanja metodologije izračunavanja ocenjene tržne vrednosti nepremičnin.

4. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Vladi Republike Slovenije, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine natančno uredi in posodobi zemljiške in nepremičninske evidence.

5. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Vladi Republike Slovenije, da v skladu z evropsko primerljivo zakonodajo ohrani davek na nepremičnine kot izvirni davčni prihodek lokalnih skupnosti.

Mihael Prevc

Vodja poslanske skupine SLS