Ljubljana, 6. november 2013 - Poslanska skupina SLS je danes vložila pet zahtev za sklice nujnih sej odborov Državnega zbora. Tu lahko preberete zahtevo za sklic nujne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje.

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje

Predsednik

g. Jakob Presečnik

ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, PREHRANO IN OKOLJE

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, skliče nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, z obravnavo naslednje točke dnevnega reda_

1. Posledice uveljavitve Zakona o davku na nepremičnine na področju kmetijstva

Obrazložitev:

Vladna koalicija v zadnjih dneh po nujnem postopku sprejema enega najpomembnejših sistemskih zakonov zadnjih let - Zakon o davku na nepremičnine. V Sloveniji trenutno že poznamo obdavčitev premoženja in sicer v obliki davka od premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V letu 2012 se je na ta račun v občinske proračune nateklo okoli 192 milijona evrov. Gre za utečen sistem obdavčitve, ki je pomemben vir lokalnih skupnosti z namenom razvoja javne infrastrukture.

Vladna koalicija z novim davkom predvideva spremembo koncepta obdavčevanja nepremičnin, kjer bi si finančna sredstva razdelila 50% med lokalne skupnosti in 50% neposredno v državni proračun. Že v letu 2014 si iz tega vira obeta za 205 milijonov evrov svežih sredstev ob predpostavki, da bo občinam vseeno zagotovila v znesku, enakemu znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

To v preprostem jeziku pomeni približno 200 milijonov dodatnih obremenitev za gospodinjstva, posameznike, podjetja, obrtnike, kmete in vse ostale lastnike nepremičnin in zemljišč v Republiki Sloveniji in to v času, ko se slovensko gospodarstvo nahaja v resni recesiji in se bo po zadnjih napovedih še najmanj 1 leto. Prav gotovo lahko zatrdimo, da gre za načrtovano spremembo, ki ne upošteva specifičnosti lastništva nepremičninskega fonda v državi, hkrati pa dodatno obremenjuje gospodarstvo, predvsem malo podjetništvo in kmetijstvo ter se zajeda v razpoložljivi dohodek Slovenk in Slovencev, ki so zaradi zgodovinskih danosti v veliki večini tudi lastniki nepremičnin.

Predlagatelji sklica nujne seje sicer sistemski ureditvi obdavčitve nepremičnin v okvirjih, ki jih pozna večina evropskih držav, ne nasprotujemo, vendar smo prepričani, da mora iti pri sprejemanju tovrstnih sistemskih rešitev za proces, ki mora zadostiti številnim pogojem; od strokovnih simulacij, upoštevanja lastniške strukture nepremičnin, do temeljite organizacijske priprave vseh javnih služb za njegovo izvajanje. Slednje se po našem mnenju ni zgodilo.

Kot povsem neprimerne ocenjujemo tudi višine predlaganih davčnih stopenj, ki predvidevajo, da bodo lastniki nepremičnin in zemljišč že v prvem letu uveljavitve zakona v povprečju plačali dvakrat višje zneske, nekateri pa celo večkratnike sedanjih zneskov. Za določene segmente te družbe, predvsem v gospodarskem sektorju, so načrtovane dodatne obremenitve kaplja čez rob, in to v časih, ko je konkurenčnost na globalnem trgu najpomembnejši dejavnik uspešnosti poslovanja.

Veliko neskladij obstaja tudi pri vrednotenju nepremičnin, problem pa predstavljajo tudi nepopolne evidence in obstoječi podatki, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanju. Vse to so osnovni pogoji za normalno izvajanje takšnega zakona, ki jih ni možno urediti v le nekaj tednih, kot jih je vladna koalicija namenila sprejemanju tega zakona.

Prihodki od davka na nepremičnine so sicer v večini evropskih držav v veliki večini prihodki lokalnih skupnosti in le redko neposredni davčni vir državnega proračuna. Z omenjenim zakonom se lokalnim skupnostim odvzame velik del vpliva pri načrtovanju prostorske politike skozi oblikovanje davčnih stopenj. Skozi možnost izdaje odločbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist države oz. občine v primeru, da lastnik ne zmore plačevati davka, pa smo na pragu novega kroga nacionalizacije premoženja. Prek obdavčitve javne infrastrukture se obeta močan pritisk na cene storitev v zdravstveni in socialni dejavnosti. Obdavčitvi se ne bo moglo izogniti niti šolstvo in vzgojno-varstvene ustanove. Najbolj obremenjena pa bi bila s tem zakonom starejša populacija Slovencev, ki se bo morala zaradi nizkih dohodkov v starosti, odpovedovati tistemu, v kar je vlagala skozi celo življenje - lastnemu domu!

Na področju kmetijstva se s Predlogom zakona o davku na nepremičnine slovenskim kmetijam nalaga finančno breme, ki ga po našem mnenju ne bodo sposobne prenesti. Kljub navideznemu popuščanju Vlade RS v postopku pogajanj o vsebini Predloga zakona s predstavniki kmetijskih organizacij, se v Predlogu zakona predvideva, da bi kmetje kot lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih objektov v proračun vsako leto vplačali dodatnih 16 milijonov evrov. Kmetijstvo, ki bo z novim letom še dodatno obremenjeno iz naslova dohodnine (upoštevanje subvencij iz naslova Skupne kmetijske politike v davčno osnovo v višini 100%), takšne dodatne obremenitve ne more preživeti brez resnih posledic.

Kot rečeno, predlagatelji kot problematično ocenjujemo že metodologijo vrednotenja nepremičnin, ki se še posebej problematična izkaže pri določanju vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, katera predstavlja davčno osnovo za predlagani davek na nepremičnine. Kot osnova je namreč opredeljena posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin. Pri določanju vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, še posebej, če naj bi ta vrednost predstavljala davčno osnovo za nepremičninski davek, pa je tovrstno vrednotenje popolnoma zavajajoče, saj se ta vrednost ne sklada z namensko vrednostjo zemljišča, niti z njegovim proizvodnim potencialom. V praksi to pomeni, da je vrednost kmetijskega zemljišča z nizko boniteto, ki leži v slovenski Istri, lahko nekajkrat višja od vrednosti najboljše njivske površine v Pomurju.

Kmetijsko zemljišče, ki se zarašča samo po sebi nima nobene tržne vrednosti. Slednja se mu lahko za nekajkrat poveča, če se prodaja za stanovanjsko gradnjo ali kakršnokoli drugo infrastrukturo. Vendar to ni povezano z vrednostjo zemljišča za kmetijsko ali gozdno rabo, niti z njegovim proizvodnim potencialom. Na posamezni kmetiji nam Če bi želeli uveljaviti pravičnejši sistem obdavčitve kmetijskih in gozdnih zemljišč, bi bila bolj smiselna vezava davka na nepremičnine na katastrski dohodek, ki predstavlja pavšalno oceno dohodka na zemljišče.

Po Predlogu zakona o davku na nepremičnine bodo slovenski kmetje plačevali v povprečju med 10 in 15 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in do 5 evrov na ha gozdnega zemljišča. Poleg tega se bodo tržno usmerjenim kmetijam zaradi uvedbe davka na nepremičnine povečale tudi najemnine, ki jih plačujejo za kmetijska zemljišča. saj je realno pričakovati, da bodo lastniki ta strošek prenesli na najemnike.

Poleg tega velja poudariti še to, da slovenski kmetje oz. lastniki gozdov na podlagi Zakona o gozdovih niso suvereni lastniki lastnih gozdnih zemljišč. Lastnik gozda mora namreč dopustiti prost dostop v lasten gozd drugim osebam, za namen lova, rekreacije in nabiranje plodov idr. Posamezniki namreč v gozdovih nabirajo raznorazne plodove (kostanj, gobe, idr.), divjad, ki je v gozdovih je tudi last države, medtem ko lastnik gozda ni upravičen do nobenega nadomestila. Še več, velikokrat v gozdu ostane zgolj škoda zaradi divjadi in neodgovornih obiskovalcev, za katero mora poskrbeti lastnik sam. Kot bo moral poskrbeti tudi za plačilo davka na nepremičnine.

Za primerjavo navajamo, da so v Nemčiji kmetijska in gozdna zemljišča obdavčena med 2 do 3 evri na hektar površine, pri čemer imajo nemški kmetje absolutno lastninsko pravico na svojih nepremičninah, samo kmetijstvo pa je v Nemčiji veliko bolj stabilno in konkurenčnejše kot Sloveniji.

Tudi primer velike kmetije na avstrijskem Koroškem priča, da predlagane davčne obremenitve ne predstavljajo nobenega "priviligiranja" ali popuščanja lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot se to predstavlja v nekaterih medijih. Navedena kmetija obdeluje 95 hektarjev njih, poleg tega ima še 25 hektarjev gozdnih zemljišč ter ob tem vzredi letno približno 1000 prašičev. Njena davčna vrednost je ocenjena na 61.000 evrov, letno pa plača okrog 122€ davka (davčna stopnja 0,2%), ki gre v proračun lokalne skupnosti. Torej znaša davčna obremenitev takšne kmetije 1 evro/hektar.

Predlagatelji torej ocenjujemo, da je Predlog zakona o davku na nepremičnine v predlagani obliki nesprejemljiv za slovensko kmetijstvo, saj se bo s predlagano davčno obremenitvijo konkurenčnost kmetijstva poslabšala, kmetije bodo stagnirale in v roku nekaj let, zaradi konkurenčnejših kmetij v EU, večinoma propadle. Menimo, da je treba narediti celovito javno razpravo in temeljito pretehtati vse posledice, ki bi nastale z uveljavitvijo predlaganih rešitev.

Sprejem predlaganega Zakona o davku na nepremičnine bi po mnenju predlagateljev slovenskemu kmetijstvu povzročil nepopravljivo škodo, zato predlagamo poglobljeno razpravo tako o postopku sprejemanja zakona, podlagah za določitev davčnih osnov kot o posledicah, ki jih tovrsten sistemski ukrep prinaša.

Predlagatelji nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje predlagamo, da ne sejo, poleg ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, povabite še naslednje goste_

– dr. Uroš Čufer, minister za finance

– Roman Žveglič, predsednik, Sindikat kmetov Slovenije, Celovška cesta 135, 1000 Ljubljana;

– Cvetko Zupančič, predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, 1000 Ljubljana;

– Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Slovenska vas 5, 8232 Šentrupert;

– Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana,

– dr. Franc Zagožen, Volog 20, 3341 Šmartno ob Dreti.

V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagamo, da Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje DZ RS sprejme naslednje sklepe_

1. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje se je seznanil s posledicami uveljavitve Zakona o davku na nepremičnine v povezavi z ostalimi predvidenimi davčnimi obremenitvami na področju kmetijstva in gozdarstva.

2. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje predlaga Vladi Republike Slovenije, da datum uveljavitve predloga Zakona o davku na nepremičnine prestavi na 1. januar 2015.

3. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje predlaga Vladi Republike Slovenije, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine prilagodi zakonodajo na področju množičnega vrednotenja nepremičnin v smeri izboljšanja metodologije izračunavanja ocenjene tržne vrednosti nepremičnin.

4. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje predlaga Vladi Republike Slovenije, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine natančno uredi in posodobi zemljiške in nepremičninske evidence.

Mihael Prevc

Vodja poslanske skupine SLS