Ljubljana, 6. november 2013 - Poslanska skupina SLS je danes vložila pet zahtev za sklice nujnih sej odborov Državnega zbora. Tu lahko preberete zahtevo za sklic nujne seje odbora za infrastrukturo in prostor.

Odbor za infrastrukturo in prostor

Predsednik

g. Samo Bevk

ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, skliče nujna seja Odbora za infrastrukturo in prostor z obravnavo naslednje točke dnevnega reda_

1. Problematika izvajanja Zakona o davku na nepremičnine v povezavi z neurejenimi evidencami na področju urejanja prostora

Obrazložitev:

1. Uvod

Vladna koalicija v zadnjih dneh po hitrem postopku sprejema enega najpomembnejših sistemskih zakonov zadnjih let - Zakon o davku na nepremičnine. V Sloveniji trenutno že poznamo obdavčitev premoženja in sicer v obliki davka od premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V zadnjem letu 2012 se je na ta račun v občinske proračune nateklo okoli 192 milijona evrov. Gre za utečen sistem obdavčitve, ki je pomemben vir lokalnih skupnosti z namenom razvoja javne infrastrukture.

Vladna koalicija z novim davkom predvideva spremembo koncepta obdavčevanja nepremičnin, kjer bi si finančna sredstva razdelila 50% med lokalne skupnosti in 50% neposredno v državni proračun. Že v letu 2014 si iz tega vira obeta za 205 milijonov evrov svežih sredstev ob predpostavki, da bo občinam vseeno zagotovila v znesku, enakemu znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

To v preprostem jeziku pomeni približno 200 milijonov dodatnih obremenitev za gospodinjstva, posameznike, podjetja, obrtnike, kmete in vse ostale lastnike nepremičnin in zemljišč v Republiki Sloveniji in to v času, ko se slovensko gospodarstvo nahaja v globoki recesiji. Prav gotovo lahko zatrdimo, da gre za načrtovano spremembo, ki ne upošteva specifičnosti lastništva nepremičninskega fonda v državi, hkrati pa dodatno obremenjuje gospodarstvo, predvsem malo podjetništvo in kmetijstvo ter se zajeda v razpoložljivi dohodek Slovenk in Slovencev, ki so zaradi zgodovinskih danosti v veliki večini tudi lastniki nepremičnin.

Predlagatelj sklica seje sicer sistemski ureditvi obdavčitve nepremičnin v okvirjih, ki jih pozna večina evropskih držav, ne nasprotuje, vendar gre za proces, ki zahteva izpolnitev številnih pogojev; od strokovnih simulacij, upoštevanja lastniške strukture nepremičnin do temeljite organizacijske priprave vseh javnih služb za njegovo izvajanje. Povsem neprimerne so tudi višine davčnih stopenj, ki predvidevajo, da bodo lastniki nepremičnin in zemljišč že v prvem letu v povprečju plačali dvakratne, nekateri pa celo večkratnike sedanjih zneskov. Za določene segmente te družbe, predvsem v gospodarskem sektorju, so načrtovane dodatne obremenitve kaplja čez rob, in to v časih, ko je konkurenčnost na globalnem trgu najpomembnejši dejavnik uspešnosti poslovanja.

Velike luknje obstajajo tudi pri vrednotenju nepremičnin, problem pa predstavljajo tudi nepopolne evidence in obstoječi podatki, ki ne ustrezajo več stanju v naravi. Vse to so osnovni pogoji za normalno izvajanje takšnega zakona, ki jih ni možno urediti v le nekaj tednih, kot jih je vladna koalicija namenila sprejemanju tega zakona.

Prihodki od davka na nepremičnine so sicer v svetu v veliki večini prihodki lokalnih skupnosti in le redko neposrednega proračuna. Z omenjenim zakonom se lokalnim skupnostim odvzame velik del vpliva pri načrtovanju prostorske politike skozi oblikovanje davčnih stopenj. Skozi možnost izdaje odločbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist države oz. občine v primeru, da lastnik ne zmore plačevati davka, pa smo na pragu novega kroga nacionalizacije premoženja. Prek obdavčitve javne infrastrukture se obeta močan pritisk na cene storitev v zdravstveni in socialni dejavnosti. Obdavčitvi se ne bo moglo izogniti niti šolstvo in vzgojno-varstvene ustanove. Najbolj obremenjena pa bi bila s tem zakonom starejša populacija Slovencev, ki se bo morala zaradi nizkih dohodkov v starosti, odpovedovati tistemu, v kar je vlagala skozi celo življenje - lastnemu domu!

V Poslanski skupini SLS ne nasprotujemo davku na nepremičnine kot takemu. Problematiziramo pa predlagani način ugotavljanja davčne osnove, ki temelji na določbah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, kot tudi predlagane skupine nepremičnin in pripadajoče davčne stopnje. Prav tako je sporen tudi predlog oprostitev in določb, da prihodki od pobranega davka dolgoročno pripadajo (tudi) proračunu Republike Slovenije.

Zaradi pomembnih finančnih posledic, ki jih bo imela uvedba predlaganega davka na nepremičnine na določene skupine ljudi, zlasti na tiste z nizkimi prejemki, na družine, na socialno ogrožene, na mlade, na upokojence, na brezposelne, nič manj pa tudi na gospodarstvo, na podjetništvo, na kmetijstvo in gozdarstvo, bi bilo potrebno tak sistemski zakon kot je Zakon o davku na nepremičnine, brez izjeme sprejemati po rednem postopku, z javno predstavitvijo mnenj, z upoštevanjem pripomb in predlogov vseh deležnikov in s temeljito proučitvijo in ob upoštevanju vseh možnih posledic, ki jih prinese uvedba takega zakona. Brez dvoma je pri tem treba vsem, ki jih takšen zakon prizadene, dati na razpolago ustrezen čas, da se prilagodijo novim dajatvam in organizirajo svoje zasebno oziroma poklicno življenje v skladu s svojimi možnostmi.

2. Problematika vezana na področje infrastrukture in prostora

Zakon o davku na nepremičnine je tesno povezan s področjem urejanja prostora, saj so nepremičninske evidence, ki so podlaga za obračun davka, in vrednotenje v skladu s predlaganim zakonom (z veljavnim Zakonom o evidentiranju nepremičnim in z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin je to register nepremičnin) v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter Geodetske uprave RS.

Predlagani zakon za davčno osnovo določa posplošeno tržno vrednost nepremičnine, ki se ugotavlja s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin. To vrednotenje se je ob enkratnem popisu v letu 2008 kot vemo izvajalo s pomočjo pogodbenih izvajalcev, ki niso imeli nobenih posebnih znanj s področja popisovanja in cenitve nepremičnin, imeli pa so navodilo, da lahko vse potrebne podatke posreduje lastnik nepremičnine. Za stanovanjske in poslovne stavbe so tako v registru nepremičnin zajeti podatki, katere so večinoma posredovali lastniki sami, ki pa imajo seveda različna znanja in so te posredovane podatke lahko prilagajali v skladu s svojimi potrebami, saj je bilo ves čas jasno, da bodo ti podatki slej ali prej namenjeni določanju osnove za izračun davka na nepremičnine.

Poleg tega seveda napake v obstoječih evidencah GURS (v registru nepremičnin) izvirajo še najmanj iz dveh razlogov_

Prvi razlog tiči v (ne)doslednosti zajemanja podatkov s strani popisovalcev, katerih dolžnost ni bila in niti ni mogla biti ugotavljanje dejanskega stanja, kot že rečeno, za to niso bili niti usposobljeni, niti pooblaščeni, še manj pa plačani. Poleg tega tudi nihče, razen ob predhodni pridobitvi sodnega oziroma policijskega naloga brez dovoljenja lastnika ali posestnika, nima pravice vstopa v/na zasebno (in tudi javno) nepremičnino (z izjemo gozda in javnega dobra). To absolutno velja za stavbe, pri teh pa brez vstopa sploh ni mogoče pravilno določiti bistvenih lastnosti, to je površine, rabe, finalne obdelave, inštalacij, vzdrževanja stavbe.

Drugi razlog je sprememba dejanskega stanja nepremičnine in dejanske rabe stavbe v času od popisa do izračuna davka. Med tem časom je prišlo do vrste sprememb, ki vplivajo na izračun davčne osnove, pri čemer pa ne gre samo za posege, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, za večino investicijskih vzdrževalnih del, pri katerih se ne posega v konstrukcijo stavbe, namreč to sploh ni potrebno. 

Pri tem je premalo izpostavljati zahtevo, da morajo te podatke sproti sporočati lastniki nepremičnin, saj to terja obsežno administracijo in kup novih birokratskih postopkov, pri čemer je tudi potrebno jasno določiti, kdaj gre za poseg, ki spreminja vrednost. Če naštejemo primeroma_ menjava enega okna, dveh, treh? Menjava umivalnika? Prenova kopalnice? Ali morda menjava talne obloge v enem prostoru, dveh, v vsej etaži? Nova peč za centralno ogrevanje?

Pojavlja se vprašanje kontrole pravilnosti zajetih podatkov in dejanskega stanja in kdo bo v praksi izvajal nadzor nad pravilnostjo podatkov v registru nepremičnin. Glede na anomalije, ki jim lahko sledimo v dnevno-informativnih oddajah in tiskanih medijih, spomnimo samo na hišo slovenjgraške sodnice, je evidentno, da bi bilo potrebno pred pričetkom obračunavanja davka na nepremičnine razrešiti vsaj največja odstopanja po sistemu "razmerja med vrednostjo in volumnom stavbe", nedoslednosti povezane z vrsto rabe in opraviti vsaj naključne kontrole po sistemu vzorčenja.

Predlagatelji se tudi iz tega razloga upravičeno sprašujemo, koliko oseb bo izvajalo nadzor nad zajetimi podatki in tudi spremembami, ki so in bodo še sledile.

V zvezi z določanjem davčne osnove se seveda pojavlja še več dilem, saj pri vrednotenju npr, kmetijskih in gozdnih zemljišč niso pravilno upoštevane (oziroma izločene) špekulativne transakcije. Vrednosti kmetijskih in gozdnih površin v območju planirane spremembe zazidljivosti dosegajo ne le nekajkratno temveč nekajdesetkratno ceno, ki nima nobene zveze s siceršnjim donosom oziroma potencialnim dohodkom tega zemljišča ob nespremenjeni rabi.

Ob tem predlagatelji ponovno opozarjamo tudi na neusklajenost registra nepremičnin s podatki, ki se vodijo v drugih zbirkah predpisov in se morajo po uveljavitvi Zakona  o davku na nepremičnine do začetka uporabe posredovati Geodetski upravi RS. Naj ob tem opozorimo, da mora vlada RS medtem sprejeti še podzakonski akt, s katerimi bo predpisala način vodenja in podrobnejši opis novih podatkov, ki jih morajo zatem v ustrezni obliki posredovati različne inštitucije; za evidentiranje podatkov o rezidenčnosti stanovanjske nepremičnine dostop do registra prebivalstva, podatke o nelegalnih gradnjah mora zagotoviti Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, podatke o nepremičninah v lasti tujih držav, mednarodnih organizacij in institucij EU Ministrstvo za zunanje zadeve, podatke o javni infrastrukturi posamezno pristojno ministrstvo, podatke o deležih neplodnih zemljišč Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, nepremičnine za namene obrambe Ministrstvo za obrambo, podatke o skupni lastnini članov agrarne skupnosti upravne enote, povečane oziroma zmanjšane davčne stopnje občine, podatke o kulturnih spomenikih ministrstvo pristojno za kulturo in občine itd... Iluzorno je pričakovati, da bi se vsi te podatki zbrali in uskladili v samo nekaj mesecih, ko mora biti že vse pripravljeno za izvajanje obdavčitve v letu 2014.

Množično vrednotenje prav tako predstavlja nesorazmeren problem v luči davčnega postopka, kjer ni možne poenostavitve v primerih, ko se davčni zavezanec ne strinja z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine in bodo stroški postopkov tako za davčno upravo kot tudi za zavezance presegli upravičenost, ali pa bodo odmere preprosto nepravične za davčne zavezance.

S predlogom davka na nepremičnine je imaginarna, s statističnimi metodami določena posplošena vrednost nepremičnin čez noč postala davčna osnova, kar posledično pomeni, da  množičnega vrednotenja nepremičnin ne moremo več jemati samo kot skupek podatkov za nekakšno abstraktno, statično modeliranje prihodkov proračuna, upoštevati je potrebno, da se bodo s tem davkom pomembno spremenile nakupno prodajno odločitve davčnih zavezancev in da se bo na novo postavil tudi prag ekonomičnosti

Predlog davka na nepremičnine je tipičen primer, kako se davka ne sme vpeljevati. Kljub temu, da je bila zamisel korektna, je v praksi to postal najboljši manifest, kako se "zelo natančno dela povsem napačne stvari" in tako rezultat ne more biti drugega kot slab, pri čemer lahko pričakujemo, da se bodo odgovorni za njegovo implementacijo kaj kmalu pričeli izgovarjati na svoje predhodnike, čeprav je že danes evidentno, da so ključne napake nastale prav v zadnji fazi. Glede na relativno nizko ocenjen dejanski izplen tega davka na državni proračun in glede na dosedanje stroške in v globoki krizi nepotrebno povzročene obremenitve tako fizičnim kot tudi pravnim osebam, je najslabša možna rešitev ta, ki smo ji priča sedaj_ za vsako ceno vztrajati pri slabi rešitvi, ki bo na koncu imela pičle finančne učinke in še to sprejemati po hitrem postopku, brez odprave največjih napak in brez upoštevanja opozoril strokovne javnosti.

Predlagatelji nujne seje Odbora infrastrukturo in prostor predlagamo, da na sejo odbora poleg ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, povabi še naslednje goste_

– Dr. Uroša Čuferja, ministra za finance

– Branka Meha, podpredsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednika Upravnega Odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

– Romana Žvegliča, predsednika Sindikata kmetov Slovenije

– Roberta Smrdelja, predsednika Združenja občin Slovenije, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1001 Ljubljana;

– Cvetka Zupančiča, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

– Dr. Mitjo Štularja, Civilna družba za pravično Slovenijo

– Aleša Seliškarja, direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije

– Dr. Eda Pirkmajerja, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, Novi trg 6, Ljubljana

V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagamo, da Odbor za infrastrukturo in prostor sprejme naslednje sklepe_

1. Odbor za infrastrukturo in prostor predlaga Vladi RS, da datum uveljavitve predloga Zakona o davku na nepremičnine premakne na 1. januar 2015.

2. Odbor za infrastrukturo in prostor predlaga Vladi RS, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine prilagodi zakonodajo na področju množičnega vrednotenja nepremičnin v smeri izboljšanja metodologije izračunavanja ocenjene tržne vrednosti nepremičnin

3. Odbor za infrastrukturo in prostor predlaga Vladi RS, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine natančno uredi in posodobi zemljiške in nepremičninske evidence

4. Odbor za infrastrukturo in prostor predlaga Vladi RS, da v skladu z evropsko primerljivo zakonodajo ohrani davek na nepremičnine kot izvirni davčni prihodek lokalnih skupnosti.

Mihael Prevc

Vodja poslanske skupine SLS