Ljubljana, 6. november 2013 - Poslanska skupina SLS je danes vložila pet zahtev za sklice nujnih sej odborov Državnega zbora. Tu lahko preberete zahtevo za sklic nujne seje odbora za gospodarstvo.

Odbor za gospodarstvo

 

Predsednica

ga. Alenka Pavlič

 

ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, skliče nujna seja Odbora za gospodarstvo z obravnavo naslednje točke dnevnega reda_

Problematika izvajanja Zakona o davku na nepremičnine v povezavi z  gospodarskim razvojem

 

Obrazložitev:

1. Uvod

Vladna koalicija v zadnjih dneh po hitrem postopku sprejema enega najpomembnejših sistemskih zakonov zadnjih let - Zakono davku na nepremičnine. V Sloveniji trenutno že poznamo obdavčitev premoženja in sicer v obliki davka od premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cestin nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V zadnjem letu 2012 se je na ta račun v občinske proračune nateklo okoli 192 milijona evrov. Gre za utečen sistem obdavčitve, ki je pomemben vir lokalnih skupnosti z namenom razvoja javne infrastrukture.

Vladna koalicija z novim davkom predvideva spremembo koncepta obdavčevanja nepremičnin, kjer bi si finančna sredstva razdelila 50% med lokalne skupnosti in 50% neposredno v državni proračun. Že v letu 2014 si iz tega vira obeta za 205 milijonov evrov svežih sredstev ob predpostavki, da bo občinam vseeno zagotovila v znesku, enakemu znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

To v preprostem jeziku pomeni približno 200 milijonov dodatnih obremenitev za gospodinjstva, posameznike, podjetja,obrtnike, kmete in vse ostale lastnike nepremičnin in zemljišč v Republiki Sloveniji in to v času, ko se slovensko gospodarstvo nahaja v globoki recesiji. Prav gotovo lahko zatrdimo, da gre za načrtovano spremembo, ki ne upošteva specifičnosti lastništva nepremičninskega fonda v državi, hkrati pa dodatno obremenjuje gospodarstvo, predvsem malo podjetništvo in kmetijstvo ter se zajeda v razpoložljivi dohodek Slovenk in Slovencev, ki so zaradi zgodovinskih danosti v veliki večini tudi lastniki nepremičnin.

Predlagatelj sklica seje sicer sistemski ureditvi obdavčitve nepremičnin v okvirjih, ki jih pozna večina evropskih držav, ne nasprotuje, vendar gre za proces, ki zahteva izpolnitev številnih pogojev; od strokovnih simulacij, upoštevanja lastniške strukture nepremičnindo temeljite organizacijske priprave vseh javnih služb za njegovo izvajanje. Povsem neprimerne so tudi višine davčnih stopenj, ki predvidevajo, da bodo lastniki nepremičnin in zemljišč že v prvem letu v povprečju plačali dvakratne, nekateri pa celo večkratnike sedanjih zneskov. Za določene segmente te družbe, predvsem v gospodarskem sektorju, so načrtovane dodatne obremenitve kaplja čez rob, in to v časih, ko je konkurenčnost na globalnem trgu najpomembnejši dejavnik uspešnosti poslovanja.

Velike luknje obstajajo tudi pri vrednotenju nepremičnin, problem pa predstavljajo tudi nepopolne evidence in obstoječi podatki, ki ne ustrezajo več stanju v naravi. Vse to so osnovni pogoji za normalno izvajanje takšnega zakona, ki jih ni možno urediti v le nekaj tednih, kot jih je vladna koalicija namenila sprejemanju tega zakona.

Prihodki od davka na nepremičnine so sicer vsvetu v veliki večini prihodki lokalnih skupnosti in le redko neposrednega proračuna. Z omenjenim zakonom se lokalnim skupnostim odvzame velik del vpliva pri načrtovanju prostorske politike skozi oblikovanje davčnih stopenj. Skozi možnost izdaje odločbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine vkorist države oz. občine v primeru, da lastnik ne zmore plačevati davka, pa smo na pragu novega kroga nacionalizacije premoženja. Prek obdavčitve javne infrastrukture se obeta močan pritisk na cene storitev v zdravstveni in socialni dejavnosti. Obdavčitvi se ne bo moglo izogniti niti šolstvo in vzgojno-varstvene ustanove. Najbolj obremenjena pa bi bila s tem zakonom starejša populacija Slovencev, ki se bo morala zaradi nizkih dohodkov v starosti,odpovedovati tistemu, v kar je vlagala skozi celo življenje - lastnemu domu!

V Poslanski skupini SLS ne nasprotujemo davku na nepremičnine kot takemu. Problematiziramo pa predlagani način ugotavljanja davčne osnove, ki temelji na določbah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, kot tudi predlagane skupine nepremičnin in pripadajoče davčne stopnje. Prav tako je sporen tudi predlog oprostitev in določb, da prihodki od pobranega davka dolgoročno pripadajo (tudi) proračunu Republike Slovenije.

Zaradi pomembnih finančnih posledic, ki jih bo imela uvedba predlaganega davka na nepremičnine na določene skupine ljudi, zlastina tiste z nizkimi prejemki, na družine, na socialno ogrožene, na mlade, na upokojence, na brezposelne, nič manj pa tudi na gospodarstvo, na podjetništvo,na kmetijstvo in gozdarstvo, bi bilo potrebno tak sistemski zakon kot je Zakon o davku na nepremičnine, brez izjeme sprejemati po rednem postopku, z javno predstavitvijo mnenj, z upoštevanjem pripomb in predlogov vseh deležnikov in s temeljito proučitvijo in ob upoštevanju vseh možnih posledic, ki jih prinese uvedba takega zakona. Brez dvoma je pri tem treba vsem, ki jih takšen zakon prizadene, dati na razpolago ustrezen čas, da se prilagodijo novim dajatvam in organizirajo svoje zasebno oziroma poklicno življenje v skladu s svojimi možnostmi.

 

 

2. Problematika uvedbe davka na nepremičnine vezano na razvoj gospodarstva

 

 

Zakon o davku na nepremičnine je tesno povezan s področjem gospodarskega razvoja. Veljavno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga obračunavale lokalne skupnosti, se je praviloma prilagodilo tako gospodarstvu v širšem smislu, še bolj pa podjetništvu, saj za občinske funkcionarje razvoj obrtno – podjetniških centrov in s tem povečevanje števila delovnih mest pomeni bistveni del razvoja občine. Ta logika pa se je s predlogom davka na nepremičnine sesula, saj Vlada RS, ki je zakon predlagala, očitno nima posluha niti za ohranjanje, kaj šele za ustvarjanje ugodnih pogojev za delovna mesta. Edini in zveličavni cilj predlaganega zakona o davku na nepremičnine je neusmiljeno polnjenje državne blagajne v zameno za ohranjanje navideznega socialnega miru in pravic. Vendar je ta stabilnost umetna in zato tudi krhka ter kratkotrajna. Ohranjanje javne porabe na praktično nespremenjeni ravni pomeni ob dvigovanju stroškov obresti na čedalje višji državni dolg prekomerno obremenjevanje gospodarstva in zanesljivo pot po bregu navzdol.

Gospodarstvo in podjetništvo izpostavlja, daje zaradi novega davka na nepremičnine pričakovati med 10 in 15 odstotno zmanjšanje števila podjetnikov, čeprav je iz ust vladnih funkcionarjev ves čas slišati zaveze o spodbujanju gospodarstva. Edina možna pot do razvoja zasebnega sektorja in novih delovnih mest vodi preko zmanjšanja javne porabe, vse druge poti so le zamegljevanje dejanske slike. Kako resno namerava Vlada RS spodbujati gospodarski razvoj, je razvidno iz številnih nerazumnih potez, med katerimi je zadnji prav predlagani zakon o davku na nepremičnine.  

Še posebej je vlada mačehovski odnos do gospodarstva pokazala pri davčnih stopnjah, ki so za gospodarske stavbe praktično ohranile prvotno, že tako najvišjo davčno stopnjo. Prvi izračuni finančnih učinkov davka kažejo, da bodo v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča lastniki poslovnih objektov plačali v povprečju 17odstotkov več, lastniki industrijskih devet odstotkov več, lastniki stanovanjskih nepremičnin pa kar 135 odstotkov več kot do zdaj. Vendar bodo v absolutnih zneskih poslovne in industrijske nepremičnine zaradi večjih potrebnih površin bistveno bolj obremenjene, prav tako pa se največji delež bremena prerazdeli ravno na malo podjetništvo in obrtništvo.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da bodo lastniki poslovnih objektov lahko davek uveljavili kot davčno priznani odhodek in s tem znižali davčno osnovo. Slišimo pa tudi opozorila, da bodo nekateri podjetniki višji davek prevalili na končne kupce. Seveda, a le tisti,ki jim trg to dopušča. Vsekakor je potrebno priznati, da bodo povečanje obremenitve najbolj občutile dejavnosti, ki imajo zelo velike površine, a nizko dodano vrednost. Na geodetski upravi opozarjajo, da so poslovne nepremičnine v evidencah praviloma označene s preveliko površino, že ureditev podatkov bi lastnikom poslovnih nepremičnin morda prinesla plačilo nekoliko nižjega davka.

Ključne prizadete panoge v gospodarstvu bodo po prvih ocenah zlasti gostinstvo, hotelirstvo in turizem, torej se z novim davkom že vnaprej odpovedujemo prav tistim dejavnostim, ki bi jih bilo smiselno spodbujati, ki bi lahko postale paradni konj slovenskega gospodarstva, prav turizem in z njim povezane dejavnosti namreč predstavljajo tihi izvoz in so poleg industrije največji potencial slovenskega gospodarstva.

Prav tako bodo davki usodno vplivali na kmetijstvo in gozdarstvo, s tem pa negativno vplivali že na ohranitev samooskrbe, kaj šele na njen tako željen dvig. Posledično bo zaradi tega utrpela škodo tudi predelovalna industrija, poleg že tako neposrednega vpliva uvedbe novega davka.

Kot so že opozorili pri Obrtno-podjetniški zbornici, je predvidena obdavčitev nepremičnin tudi povsem v nasprotju s priporočili in mnenji Sveta Evropske unije za reševanje finančne krize v Sloveniji, ki predvidevajo pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo načrtuje nove subvencije in spodbude za gospodarstvo in turizem. Vendar predlagatelji opozarjamo, da je gospodarstvu potrebno najprej omogočiti nižje dajatve in s tem omogočiti konkurenčnost, šele potem imajo smisel subvencije in drugi ukrepi za spodbujanje katerekoli panoge.

Predlagani zakon o davku na nepremičnine pomnenju predlagateljev vzpostavlja tiho nacionalizacijo slovenskega podeželja, uničuje konkurenčna slovenska gospodarstva, podjetja, obrti in kmetijstva, ogroža mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke, jemlje finančno avtonomijo občin in vzpostavlja grobo centralizacijo države«

Predlog davka na nepremičnine je hkrati tipičen primer, kako se davka ne sme vpeljevati. Kljub temu, da je bila zamisel korektna, je v praksi to postal najboljši manifest, kako se "zelo natančno dela povsem napačne stvari" in tako rezultat ne more biti drugega kot slab, pri čemer lahko pričakujemo, da se bodo odgovorni za njegovo implementacijo kaj kmalu pričeli izgovarjati na svoje predhodnike, čeprav je že danes evidentno, da so ključne napake nastale prav v zadnji fazi.

Glede na relativno nizko ocenjen dejanskiizplen tega davka na državni proračun in glede na dosedanje stroške in v globoki krizi nepotrebno povzročene obremenitve tako fizičnim kot tudi pravnim osebam, je najslabša možna rešitev ta, ki smo ji priča sedaj_ za vsako ceno vztrajati pri slabi rešitvi, ki bo na koncu imela pičle finančne učinke in še to sprejemati po hitrem postopku, brez odprave največjih napak in brez upoštevanja opozoril strokovne javnosti.

Predlagatelji nujne seje Odbora za gospodarstvo predlagamo, da na sejo odbora poleg ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika, povabi še naslednje goste_

–       Dr. Uroša Čuferja, ministra za finance

–       Branka Meha, podpredsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednika Upravnega Odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

–       Romana Žvegliča, predsednika Sindikata kmetov Slovenije;

–       Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije;

–       Alojza Kovšco, predsednika Liberalne gospodarske stranke;

–       Ivana Cenclja, predsednika Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije;

–       Roberta Smrdelja, predsednika Združenja občin Slovenije,;

–       Cvetka Zupančiča, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;

–       Dr. Mitjo Štularja, Civilna družba za pravično Slovenijo;

–       Aleša Seliškarja, direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije;

–       Dr. Eda Pirkmajerja, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, Novi trg 6, Ljubljana.

V poslanski skupini Slovenske ljudskestranke predlagamo, da Odbor za gospodarstvo sprejme naslednje sklepe_

Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da datum uveljavitve predloga Zakona o davku na nepremičnine premakne na 1. januar 2015.

 

Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine prilagodi zakonodajo na področju množičnega vrednotenja nepremičnin v smeri izboljšanja metodologije izračunavanja ocenjene tržne vrednosti nepremičnin

 

Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine natančno uredi in posodobi zemljiške in nepremičninske evidence

 

Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da v skladu z evropsko primerljivo zakonodajo ohrani davek na nepremičnine kot izvirni davčni prihodek lokalnih skupnosti.

 

Mihael Prevc

Vodja poslanske skupine SLS