Ljubljana, 2. november 2013 - Poslanec SLS Janez Ribič je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi s spodbujanjem proizvodnje elektrike iz odpadnega jedilnega olja. Pred prazniki ga je naslovil na ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela in ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, pri čemer ju sprašuje:

»Spoštovana ministra, zanima me, zakaj se ravno in samo v Sloveniji ne splača subvencionirati predelave odpadnega jedilnega olja v elektriko; za razliko, denimo, od naših sosedov, Avstrijcev in Hrvatov? Poleg vsega drugega vendarle gre za zeleno energijo, kar pomeni, da bi s takšnim subvencioniranjem sledili pomembnim okoljskim ciljem, ki smo jim kot članica Evropske Unije zavezani. Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, zmanjšanje izpustov SO2, CO2 in drugih strupenih primesi v zrak, manjše emisije prašnih delcev itd. - so zagotovo pomembni okoljski cilji, ki jih moramo kot država podpirati in v zvezi s tem izvajati ustrezne spodbujevalne ukrepe.

Zanima me, ali bomo v Sloveniji nadaljevali s takšno politiko, ki že velja tudi za mnoga druga področja (naj pri tem samo spomnim na odkup hlodovine), da se nam v tej državi nič ne splača, medtem pa se iste dejavnosti neverjetno splačajo drugim državam, v prvi vrsti sosednjim? Celo tako se jim splačajo, da takšno odpadno olje po visokih cenah uvažajo, tudi iz Slovenije.

Sprašujem vaju torej, ali in kako nameravata spremeniti veljavno ureditev subvencioniranja predelave odpadnih jedilnih olj v električno energijo, in če ne, kakšni so vajini argumenti za to?

Sprašujem vaju tudi, ali se strinjata z mojim prepričanjem, da tovrstno spreminjanje politike subvencioniranja električne energije poleg ostalih nenehnih, večinoma negativnih sprememb poslovnega okolja v Sloveniji, odvrača potencialne investitorje s tega in tudi iz vseh drugih področij in da je v takšnih za gospodarstvo negotovih razmerah več kot naivno pričakovati vlaganja tako domačih kot tudi tujih investitorjev?«

Celotno pisno poslansko vprašanje, vključno z uvodno argumentacijo pred vprašanji, lahko preberete spodaj.

Gospod Janko Veber,

Predsednik Državnega zbora

ZADEVA_ Pisno poslansko vprašanje

skladno z določili 240. in 248. člena Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko vprašanje v zvezi s spodbujanjem proizvodnje elektrike iz odpadnega jedilnega olja, ki ga naslavljam na ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela in na ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana.

S spoštovanjem,

                                                                                                                                       Janez Ribič,

                                                                                                                                       poslanec

Spoštovana ministra,

do lanskega leta je imela Slovenija urejeno cenovno politiko za električno energijo, proizvedeno iz elektrarn na obnovljive vire oziroma odpadna jedilna olja - tekočo biomaso, v zadnjem letu pa so cene elektrike, proizvedene iz odpadnih jedilnih olj izenačene s cenami električne energije proizvedene s pomočjo fotovoltaike, kar je povsem nelogično, oziroma skregano z zdravo pametjo.

V kolikor bo ta sistem cenovne politike ostal, bo to pomenilo, da se Slovenija odreka predelavi odpadnih jedilnih olj in masti in le to prepušča tako kot do sedaj v pretežni meri Avstriji.

V Sloveniji je nekaj registriranih zbiralcev odpadnih jedilnih olj, ki zbirajo ta odpadna olja po gostinskih lokalih in hotelih. Sprva je bilo zbiranje brezplačno, ko pa so začeli odpadna olja odkupovati Avstrijci, morajo tudi naši zbiratelji plačevati lokalom, po naših informacijah je cena okoli 0,45€ po litru. Avstrijci odkupujejo naša odpadna  jedilna olja po 0,65-0,70€ na liter. Tako zbrano olje se predela v električno energijo ali v biodizel v Avstriji, pri nas pa se to praktično ne izplača več.

Sprašujem se, spoštovana ministra, kako to, da drugje obstaja ekonomski interes za predelavo tovrstnega odpadka, ki spada med obnovljive vire električne energije (zelena energija),  pri nas pa ne.

Leta 2011 se je investitor, ki je želel zgraditi elektrarno na biodizel iz odpadnih jedilnih olj, glede te namere obrnil na Javno agencijo RS za energijo,  kjer je dobil informacijo, da bi takrat plačilo za 1MW električne energije znašalo 250,00€. To ga je  pritegnilo, zato je kljub mnogim zapletom elektrarno zgradil. Uspešno je opravil tudi tehnični prevzem, med tem časom pa se je cena elektrike, pridobljene iz odpadnih jedilnih olj, močno znižala in je sedaj izenačena s ceno električne energije pridobljene iz sončne energije, ki znaša komaj 150,00€ za 1MW električne energije. Pri tem očitno ni bilo upoštevano, da se je cena tehnologije za pridobivanje sončne energije (fotovoltaika) za razliko od elektrarn na odpadna jedilna olja občutno znižala, hkrati pa se je odpadno jedilno olje močno podražilo. V sosednji Avstriji plačajo tako pridobljeno električno energijo tudi do 400 % dražje od fotovoltaične, Hrvati pa plačujejo subvencijo po litru odpadnega jedilnega olja.

Iz 1 litra biodizla oziroma tekoče biomase, se proizvede 4kW električne energije, vendar pa zaradi neurejene cenovne politike, proizvodnja v Sloveniji ni rentabilna, saj z njo ni možno pokrivati niti stroškov dela in vzdrževanja. Prednosti predelave odpadnih jedilnih olj so ekološke, saj je tako pridobljena električna energija za razliko od elektrike, pridobljene iz fosilnih goriv »čista« ker_

- povzroča do 55% nižje emisije CO in do 40 % nižje emisije nezgorelih ogljikovodikov v ozračje,

-  ni emisij SO2 v okolje; skoraj ne vsebuje žvepla (pod 10mg/kg),

-  prisotna je nižja stopnja dimljenja izpušnih sistemov (tudi do 45 %),

-  ne vsebuje škodljivih aromatskih spojin (benzen, toulen, ipd.),

-  je tudi manjša emisija CO2 v okolje,

-  če pride slučajno do izlitja, je odpadno jedilno olje tudi biološko razgradljivo,

-  ne predstavlja nevarnosti za okolje,

-  zapira krog CO2,

-  je uporaben za vse obstoječe izvedbe dizelskih motorjev,

-  meša se v vseh razmerjih z dizelskim gorivom,

-  je tudi standardizirano gorivo.

Spoštovana ministra, zanima me, zakaj se ravno in samo v Sloveniji ne splača subvencionirati predelave odpadnega jedilnega olja v elektriko; za razliko, denimo, od naših sosedov, Avstrijcev in Hrvatov? Poleg vsega drugega vendarle gre za zeleno energijo, kar pomeni, da bi s takšnim subvencioniranjem sledili pomembnim okoljskim ciljem, ki smo jim kot članica Evropske Unije zavezani. Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, zmanjšanje izpustov SO2, CO2 in drugih strupenih primesi v zrak, manjše emisije prašnih delcev, itd. so zagotovo pomembni okoljski cilji, ki jih moramo kot država podpirati in v zvezi s tem izvajati ustrezne spodbujevalne ukrepe.

Zanima me, ali bomo v Sloveniji nadaljevali s takšno politiko, ki že velja tudi za mnoga druga področja (naj pri tem samo spomnim na odkup hlodovine), da se nam v tej državi nič ne splača, medtem pa se iste dejavnosti neverjetno splačajo drugim državam, v prvi vrsti sosednjim? Celo tako se jim splačajo, da takšno odpadno olje po visokih cenah uvažajo, tudi iz Slovenije.

Sprašujem vaju torej, ali in kako nameravata spremeniti veljavno ureditev subvencioniranja predelave odpadnih jedilnih olj v električno energijo, in če ne, kakšni so vajini argumenti za to?

Sprašujem vaju tudi, ali se strinjata z mojim prepričanjem, da tovrstno spreminjanje politike subvencioniranja električne energije poleg ostalih nenehnih, večinoma negativnih sprememb poslovnega okolja v Sloveniji, odvrača potencialne investitorje s tega in tudi iz vseh drugih področij in da je v takšnih za gospodarstvo negotovih razmerah več kot naivno pričakovati vlaganja tako domačih kot tudi tujih investitorjev?

Zahvaljujem se vama za hiter odgovor.