Ljubljana, 20. november 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS k 34. točki dnevnega reda, to je k obravnavi interpelacije o delu in odgovornosti ministra za finance dr. Uroša Čuferja, je tretji dan zasedanja na 19. redni seji Državnega zbora predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_

»Do nadzorovane likvidacije dveh manjših slovenskih bank se je Slovenska ljudska stranka že večkrat opredelila. Da je stanje v obeh katastrofalno, so posamezni precej dobro obveščeni strokovnjaki opozarjali že kar nekaj let. Tako kot se je tudi opozarjalo, da je nujna celovita sanacija bančnega sistema, pa se vseeno do lanskega poletja, ko je pravzaprav stekel projekt slabe banke, ni zgodilo prav nič.

Da mora odločitev o tem, kdaj je kakšna banka zrela za stečaj oziroma likvidacijo dozorevati predvsem pri ključnem nadzorniku sistema, torej Banki Slovenije, je najbrž tudi bolj ali manj vsem jasno. V Slovenski ljudski stranki nas nikoli ni bilo strah, tudi danes nas ni, zelo javno in kritično se odzvati do dela Banke Slovenije, ki jo je takrat vodil dr. Marko Kranjec. Če se zdaj ne spuščamo v vrednostne sodbe, so nesporna naslednja dejstva_ uradna stališča Banke Slovenije so bila, da večjih težav stabilnosti bančnega sistema ni, niti problemov z likvidnostjo. Naj spomnim - izrazito nenaklonjeni so bili celo poskusom za pripravo zakonodajne podlage, za stabilizacijo bančnega sistema. Danes vemo, da projekt slabe banke živi naprej. Sedanja vlada ga je povzela in ga nadaljuje. V kratkem lahko pričakujemo tudi prve prenose terjatev. S tega vidika - torej takojšnjega aktivnega ukrepanja - podpora Slovenske ljudske stranke predvsem novemu guvernerju dr. Jazbecu. Zagotovo odločitve o likvidaciji niso bile lahke, vendar jih je bilo treba  sprejeti. V Slovenski ljudski stranki se tako strinjamo, da je nadzorovana likvidacija boljša rešitev kot nekontrolirani stečaj, vendar samo pod enim pogojem - če bo izredna uprava, ki jo je postavila Banka Slovenije, ne samo izvedla likvidacijo, temveč bo prek razpoložljivih podatkov in izvajanjem revizij tudi pregledala finančne tokove obeh bank in transakcije med povezanimi osebami. Namreč za obe banki je značilno prepletanje vlog, in sicer lastniških, nadzornih in vodstvenih funkcij ter celo glavnih komitentov bank. Da se je kreditiralo sorodnike, da se je kreditiralo povezana podjetja, da se je ogromno denarja namenilo menedžerskim prevzemom podjetij, ki so bili tako ali drugače povezani z banko, to danes seveda ni več nobena skrivnost. Naloga Banke Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za finance je, da vse te zadeve tudi ustrezno razišče. Torej - če ima stabilnost bančnega sistema prednost in so zato uporabljena tudi davkoplačevalska sredstva, morajo državljanke in državljani jasno vedeti, kdo je odgovoren za takšno situacijo. Žal smo pred kratkim zamudili priložnost pri popravkih Zakona o bančništvu, da bi vnesli tudi določbo, ki bi odpravljala bančno tajnost v tistih primerih, ko so za reševanje nujna javna sredstva. Seveda poslušamo odgovore, da nikjer ni prakse, da bi razkrivali določene podatke. Verjetno tudi nikjer drugje nimajo tako specifične situacije v bankah, kot jo imamo pri nas, ko številni slabi krediti niso nastali zaradi slabih poslovnih odločitev, temveč preprosto zaradi neodgovornega in špekulativnega ravnanja z jasnim namenom nezakonitega okoriščanja.

Kako bomo preprečili, da se to še kdaj ponovi, če pa se bolj ali manj vse pometa pod preprogo? V Slovenski ljudski stranki ocenjujemo, da danes še ne moremo ocenjevati ministrovega dela na vsebini, ki izhaja iz navedb vlagateljev interpelacije.

V zelo kratkem času se bo pokazalo, ali je bila odločitev o likvidaciji dveh bank optimalna ali ne, kot tudi, ali je sanacijski postopek bančnega sistema voden v skladu z mednarodnimi standardi.  Toda danes govorimo o interpelaciji ministra za finance in prav je, da spregovorimo tudi o drugih ukrepih, ki spadajo pod ta resor, poleg ukrepov na področju bank_ slovenski državni holding, eden najpomembnejših projektov zadnjega časa, centralizacija upravljanja državnega premoženja in priprava dolgoročne državne strategije. Vse skupaj je zastalo z nastopom nove vlade. Pooblastila so v vmesnem obdobju prešla na Slovensko odškodninsko družbo, kjer se po stari navadi skrito pred očmi javnosti odloča o državnih milijardah na tak ali drugačen način. Poletna farsa okoli novega prvega moža Luke Koper je samo eden izmed produktov takšne prakse. Čeprav naj bi se okoli slovenskega državnega holdinga zdaj vendarle nekaj dogajalo, pa je vseeno zamuda takšna, da si minister na tem področju do danes še ni mogel prislužiti pozitivne ocene. Konec maja smo po dolgotrajnih pogajanjih sprejeli in v ustavo zapisali fiskalno pravilo. V Slovenski ljudski stranki smo bili zadovoljni, da je tudi del sedanje koalicije, nekoč velik nasprotnik tega pravila, zadevo le potrdil. V šestih mesecih bi morali sprejeti še ustavni izvedbeni zakon. V Slovenski ljudski stranki nam ni znano, v kateri fazi postopkov priprave je ta projekt. Jasno je le to, da se tega roka v vladi ne bodo držali in da ni pravzaprav nobenih možnosti, da bi bilo to sprejeto vsaj do konca tega leta. Kdo bo sprejel odgovornost za takšno kršenje zavez? Problematična je tudi konsolidacija javnih financ. Po oceni Slovenske ljudske stranke poteka prepočasi. Zastavljena pa je tako, da se primarno orientira na nove prihodke proračuna. V Slovenski ljudski stranki smo podprli načrt konsolidacije javnih financ, ki predvideva ukrepanje dve tretjini na odhodkih in samo eno tretjino na prihodkih. Povečanje prihodkov je eden izmed pomembnih konsolidacijskih ukrepov, vendar je pri tem treba biti zelo previden. Vsaka dodatna obremenitev aktivnega dela gospodarstva vodi v težave s konkurenčnostjo. Po naši oceni tako manevrskega prostora za dvigovanje davkov za slovenska podjetja, izvoznike, pa tudi vse ostale, že dolgo ni več. In s tega vidika pozdravljamo kvečjemu napore za zmanjšanje sive ekonomije. Vse ostalo - dvigovanje davčnih obremenitev - je v trenutni recesiji samo strel v koleno. Ob tem je treba poudariti, da večjega napora na drugi strani, torej na strani odhodkov, ni bilo zaznati. Vlada priznava finančne učinke reforme socialne zakonodaje ministra Svetlika v Pahorjevi vladi. Vlada prav tako priznava finančne učinke Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki smo ga sprejeli lani. Ta vlada se je tudi zavezala v Programu stabilnosti, da bo izpeljala še tretji krog varčevalnih ukrepov, torej v teh dveh tretjinah na odhodkovni strani se vlada kiti s perjem drugih vlad. Dvigovanje davkov, ki ga je uspela izvesti sama, pa nikoli ni bila pretirana umetnost, kaj šele zahtevno delo. Kje je torej reforma na strani odhodkov, spoštovani minister? Ker zaenkrat vidimo samo nove davke in novo zadolževanje. In če smo že pri zadolževanju: trend povečevanja javnega dolga je v Sloveniji praktično eksplodiral. Od 2008 pa do naslednjega leta, če štejemo še nekatere obveznosti, ki nas čakajo, bo Slovenija praktično potrojila svoj javni dolg. Projekt izposojanja sredstev v obdobju 2009–2011, torej projekt plasiranja sposojenega denarja v  depozite in javno porabo, ni uspel. Kajti kriza ni minila sama od sebe. Čeprav ima predsednica vlade zelo veliko povedati o prejšnji vladi in o cenejšem zadolževanju, pa vseeno dejstva govorijo povsem drugače. 2012 smo se zadolžili na mednarodnih trgih samo enkrat, in to po ceni, ki je bila skoraj identična ceni letošnje zadolžitve maja. Razlika je bila samo 0,05 %. S tem, da ste pred dnevi v manj kot 6 mesecih še enkrat vstopili na trg kapitala in si sposodili še dodatno poldrugo milijardo v skrivnostnih okoliščinah zaprte javne prodaje in ob obrestni meri, ki za triletni dolg ne vzbuja zaupanja. Ob vsem tem velja povedati naslednje_ če Ministrstvo za finance v naslednjih dveh proračunih ne bi nekoliko odložilo plačil obresti v prihodnost, tudi z določenimi finančnimi instrumenti, bi Slovenija že v naslednjem letu plačala milijardo evrov samo za obresti na sposojeni denar. Milijardo evrov, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister. Pri 7, 8 milijardah proračunskih prihodkov. Koliko časa bomo še zmogli plačevati kar milijardo evrov za obresti? In žal ta številka nezaslišano raste. Po oceni Slovenske ljudske stranke bi zato moralo zadolževanje potekati veliko bolj premišljeno, predvsem pa bi morali pred zadolžitvijo aktivneje ukrepati na strani reformnih procesov tako v družbi kot v gospodarstvu, kajti le tako je možno finančne trge prepričati, da ti posojajo ceneje oziroma ugodneje. Spoštovani minister, če skrajšam, zadolžitev po 4,84 % za triletno obveznico ni ugodna, in to zelo dobro veste tudi vi sami. In nenazadnje je tu tudi novi nepremičninski davek. Proračun si od njega obeta novih 200 milijonov evrov, iz žepa gospodarstva, iz žepa vseh, ki so v svojem življenju uspeli kaj zgraditi, kaj pridobiti na področju nepremičnin. Razlogov za naše nasprotovanje kot tudi nasprotovanje več kot 75 tisoč podpisanih pod peticijo proti v tem trenutku ne bi ponavljal, bom pa izpostavil, kje pri tem je odgovornost finančnega ministra. O tem, da ste sistemsko ureditev, ki bi morala biti prekvalifikacija sedanjega nadomestila za stavbno zemljišče, zlorabili za nov krizni ukrep oziroma krizni davek, je neprimerno in neodgovorno. Vsi vemo, da bo ta zakon sprožil ogromno težav in povzročil ogromno krivic, saj osnovni pogoji za njegovo delovanje, torej urejene evidence in ustrezno vrednotenje, niso izpolnjeni. Ne glede na to, da je davek sprejela celotna vlada in celotna koalicija, pa ta davek vseeno visi na bremenih finančnega ministrstva. Zavestno niste vložili napora v normalno in postopno ureditev tega davka, vse to v zameno za 200 milijonov evrov, ki jih pričakujete že prihodnje leto. V petek je vladna koalicija sprejela tudi proračun 2014. V Bruslju je bil ocenjen kot ustrezen, saj predvideva javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP, torej v okviru naporov za izravnavanje proračuna. Toda, spoštovani poslanci koalicije, spoštovani minister, ste res pripravljeni s svojim imenom in priimkom in z vso odgovornostjo stopiti za ta dokument, da boste takšen proračun tudi izpeljali? Vemo, da v njem manjka kar nekaj izdatkov, ki so že predvideni, vemo, da so v njem določeni prihodki zelo optimistično načrtovani. Si upa kdo jamčiti za to, da ne bomo rebalansa delali že v prvi polovici naslednjega leta? Če počasi zaključim - ministru za finance gospodu Čuferju ne moremo oporekati določene strokovnosti in vlaganja naporov za ureditev javnofinančne konsolidacije. Dejstvo je, da njegovi rezultati odražajo delo celotne vlade, vlade, ki po naši oceni ni dojela globine položaja, v katerem smo se znašli. Brez pomoči svojih ministrskih kolegov, ki bi se aktivno vključili v sam proces reformiranja in tudi v proces racionalizacije državnega aparata kot tudi ukrepov na področju gospodarstva, so vsi njegovi napori zaman. V Slovenski ljudski stranki že nekaj časa nasprotujemo takšni ekonomski politiki, če jo preprosto imenujemo politika čakanja na boljši jutri, saj žal ne zaustavlja padajočih makroekonomskih trendov, predvsem pa z nadaljevanjem zadolževanja obremenjujemo bodoče generacije. Takšna ekonomska politika tudi precej odstopa od politike prejšnje vlade in od politike, ki jo je vodil nekdanji finančni minister iz sedanje koalicijske partnerice Državljanske liste dr. Šušteršič. Kot celota tako vlada ni nadaljevala aktivnega ukrepanja na področju urejanja javnih financ in evidentno ne nadaljuje reformnih procesov v Sloveniji. Zaradi tega v Slovenski ljudski stranki odrekamo podporo tej vladi in posledično s tem tudi podporo njenemu finančnemu ministru.«