Ljubljana, 20. november 2013 - Slovenska kmečka zveza pri SLS je ogorčena nad izjavo predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek, da kmetje ne bodo imeli težav s plačevanjem pravičnega nepremičninskega davka, saj se (po njenih navedbah) okoli parlamenta vozijo s traktorji v vrednosti 150.000 do 200.000 evrov.
Slovenska kmečka zveza (SKZ) pri SLS ostro obsoja zadnjo tovrstno javno izjavo predsednice vlade kot škodljivo in neprimerno za slovenskega kmeta in podeželje. Njena izjava potrjuje veliko nepoznavanje vsebine problema nepremičninskega davka kljub vsem institucijam države, ki so v pripravo tega zakona vključene.
SKZ pri SLS je v številnih javnih pozivih opozarjala pripravljavce zakona kot politiko, da je imel predlog zakona o davku na nepremičnine preveč metodoloških pomanjkljivosti, da sistemsko ne omogoča pravične obdavčitve premoženja in da ni evropsko primerljiv. Naj ponovimo še enkrat, da se s tem davčna obveza za kmetijsko gospodarstvo (12 ha kmetijskih zemljišč, 4 ha gozda) v povprečju povečuje za petkrat. Nesprejemljivo je govoriti o pravičnem premoženjskem davku, ko nekdo v Ljubljani za premičnino npr. vredno 500.000 evro, plačuje isto višino davka, kot lastnik vinogradniške kmetije v Halozah, ki je ne more prodati za 150.000 evrov. Še težja je ekonomska sposobnost vinogradnika, da plača iz svoje dejavnosti nove povišane davčne obveznosti.
Zakon prinaša negativne posledice za prebivalce podeželja, upokojence, kmete in socialno šibke. Posledično bodo težave in strukturne spremembe še večje na območjih s težjimi pogoji pridelave, obmejnem območju in v visokogorju, kjer je ekonomska sposobnost stanu najmanjša.
Slovenska kmečka zveza pri SLS ne nasprotuje sistemskemu urejanju davka na nepremičnine državljanov. Nasprotuje pa neenakomerni razporeditvi davčne obveze med posameznimi zavezanci in vztraja, da ta zakon ne sme biti predmet iskanja rešitev za fiskalno politiko države.
Izjava predsednice vlade mag. Alenke Bratušek je skrajno žaljiva do vseh tistih, ki po Halozah in ostalem podeželju še vztrajajo, da bi bilo podeželje obdelano in da bi v čim večji meri prispevali k prehranski samooskrbi Slovencev.
Izvršilni odbor SKZ pri SLS