Ljubljana, 18. november - Poslansko vprašanje je v imenu Poslanske skupine SLS prvi dan zasedanja na 19. redni seji DZ RS predsednici Vlade RS mag. Alenki Bratušek zastavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:
»Vaša vlada se je odločila, da uvede nepremičninski davek in da ob splošnem vedenju in poenotenju mnenj, da je ta davek treba uvesti, ste se poleg tega odločili, da vzporedno s tem davkom uvedete še 200 milijonov evrov kriznega davka, ki ga bo treba plačevati v naslednjih letih. Odločili ste se za nujen postopek. Koalicija vam je v tem postopku stala ob strani in na ta način je bila v veliki meri tudi onemogočena kakovostna razprava, predvsem pa, da bi se slišala mnenja najrazličnejših skupin ljudi, ki se čutijo prizadete in želijo določena pojasnila. Zagotovo lahko govorimo o krivičnem vrednotenju nepremičnin in pa tudi o postopku, ki ne omogoča pritožbe, kar je na nek način tudi kratenje ustavne pravice, da na določene oblastne ukrepe, odločbe države, odgovarjaš tudi s pritožbo. S tem zakonom ste se dotaknili praktično vseh skupin, ki so v preteklosti ustvarjale. Tako je bilo v razpravi, ki smo jo opravili v tem času, slišati tudi o tem, da je to davek na poštenje, davek na pridnost, davek na tiste, ki so varčevali. Na to so se sklicevali tako upokojenci, ki jih je strah za mirno starost, glede na to, da so si v aktivni dobi življenja ob večjih prihodkih ustvarili določene nepremičnine, za katere bo treba zdaj precej zajetno plačevati davščine. Oglasili so se delavci z nizkimi prihodki, tudi obrtniki, ki se čutijo zelo izpostavljene in na nek način v nizu ukrepov opozarjajo na slabšanje poslovnega okolja, v katerem se nahajajo. Prizadeti se čutijo ljudje na podeželju bodisi kmetje bodisi lastniki nepremičnin. V tem času je potekalo tudi podpisovanje peticije proti temu davku za osnovno ambicijo, da se davek kakovostno predebatira in da se ga uveljavi s 1. 1. 2015. Imuni ste bili na klice ljudi, niste jih želeli slišati in kljub temu, da se je v enem tednu zbralo 58.000 podpisov pod to peticijo. Z vaše strani enostavno ni bilo toliko časa ali pa se vam ni zdelo vredno, da se na te podpise odgovori oziroma kaj pojasni. Do danes je zbranih že več kot 75.000 podpisov ljudi in enostavno ste se odločili, da pač ne komunicirate z ljudmi in da na to ne odgovarjate. Povedali smo že primer, ko smo letos v Evropi zbirali podpise pod peticijo, ki je nasprotovala privatizaciji vodnih virov in takrat je peticijo podpisalo 1,5 milijona Evropejcev. Če izračunamo v deležu prebivalstva, je to dvanajstkrat manj kot je danes podpisnikov pod peticijo proti davku. Evropska komisija je zmogla toliko demokratičnosti, da je postopke ustavila.«
Nato je bila na vrsti predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek:
»Lahko sem sicer malo slabo poslušala, nisem slišala vprašanja, ampak bom iz tistega, kar ste zapisali, gospod Bogovič, skušala odgovoriti. Hvala, da bom še enkrat dala argumente, zakaj smo se odločili za davek na nepremičnine in ne za krizni davek, kot ga predlagate vi, na mizo. In poslankam in poslancem in konec koncev tudi državljankam in državljanom še enkrat povedala, zakaj je bila odločitev takšna. Najprej želim povedati, da sem se dobila tako s predstavniki kmetov kot s predstavniki obrtnikov, tako da vas lepo prosim, da ne operirate več s tem, da se nisem, ker jaz v zadnjem času vam ob boku ne opažam nikogar več razen Slovenske ljudske stranke. Davek na nepremičnine je eden najbolj razširjenih in običajnih davkov v Evropski uniji. Dve državi tega davka ne poznata, ena je Malta in druga je od 1. julija tudi Hrvaška. Po višini obdavčitve bo Slovenija nekje v povprečju držav Evropske unije. In to je davek od premoženja in nerednih osebnih dohodkov. Kdor ima več premoženja, bo plačal več davkov. Kdor ima eno stanovanje, v katerem prebiva, bo plačal manj kot tisti, ki ima dve stanovanji, in tisti, ki ima prazno stanovanje, se pravi, da ga ne koristi nihče, ne uporablja se za nič, bo plačal še več. Jaz mislim, da je to absolutno pravično. Bi pa želela poudariti, gospod Bogovič, da sem prepričana, ampak res prepričana, da vas ne skrbijo stiske ljudi, ampak vaši župani, ki danes s prispevki, se pravi, nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, v svojih občinah delajo bistveno manj transparentno kot bodo lahko, ko se uvede ta davek. Prepričana sem, da je to ključ celotne vaše zgodbe. Kar se tiče gospodarstva_ govorila sem z več direktorji, in vsi, s katerimi sem govorila, seveda pa nisem mogla govoriti z vsemi, mi pravijo, da bodo po novem plačevali enako oziroma celo manj. Se pravi, tudi ta dodatna obremenitev gospodarstva ne drži. Kar se tiče kmetov smo, jaz mislim, v pogovorih z njimi, zelo popustili. Dobila sem se z njimi, minister za finance se je z njimi dobil večkrat, mi je pa marsikdo, ko so, mislim, da štirje traktorji tu okoli parlamenta krožili, rekel, da ga zanima, koliko so ti traktorji vredni in ti traktorji so vredni tam med 150 do 200 tisoč evrov. In razlagati ljudem, mladim, ki nimajo stanovanj, da ne bodo mogli plačati davka na nepremičnine, mislim, da ni najbolj korektno.
Kar se tiče obdavčenja povprečne slovenske družine: težko rečemo, kakšno nepremičnino ima kdo v lasti, ampak iz podatkov, ki so na voljo, smo izračunali, da je povprečna stanovanjska nepremičnina velika 68,7 kvadratnega metra, in vredna 78 tisoč evrov. In za to stanovanjsko nepremičnino bo družina, lastnik v naslednjem letu, se pravi 2014, plačala 93,6 evra. Danes povprečno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znaša 57 evrov. To, gospod Bogovič, pomeni 3 evre več na mesec. 3 evre več na mesec. Če bi tistega, ki dela, obremenili, in zasluži povprečno plačo, ker tukaj pač operiramo s povprečji, s kriznim davkom, kot ga predlagate vi, bi to bilo 30 evrov mesečno. 10-krat več, 10-krat več. To predlagate za vse, tudi za tiste, ki nimajo nič. Vam bom pa v nadaljevanju, ker verjamem, da boste želeli dopolnitev, prebrala še par stvari, ki so jih povedali študentje, se pravi mladi, v zvezi s tem davkom.«
A predsednik SLS in poslanec SLS Franc Bogovič je podal zahtevo za dopolnitev odgovora_
»Spoštovana predsednica, najprej, za koga se borimo, če je res samo ljudska stranka in je v dveh tednih 75.000 ljudi za nami, tega sem zelo vesel. Mislim, da se proti temu davku pod to peticijo podpisujejo tudi tisti, ki niso samo naši člani. Očitno imate tudi danes tu napačne podatke. 150.000 evrov bi bili tisti traktorji mogoče največ vredni vsi skupaj. Poznam to področje in vem, da so mogoče vsi štirje tisti vredni toliko, pa dvomim, da so. Pa tudi nikogar od kmetov še nisem videl, da bi se s traktorjem odpeljal na Havaje, pa tudi na slovensko obalo ne. Rabijo jih za to, da delajo in dovolite, da delajo. Dovolite, da delajo tudi obrtniki, ki opozarjajo, da bodo zaradi tega povprečenja, segedinarja, zelje in meso je to, gospa predsednica, nekateri imeli po šestkrat, osemkrat večje dajatve. Prav tako bodo šestkrat manjše dajatve pa za trgovske centre. Tudi na smo opozarjali, da bodo bremena zelo različno porazdeljena. Krizne davke uvajate vi. Mi nismo bili v poziciji. Ko smo bili v poziciji, smo uvajali predvsem in poskušali zmanjševati porabo. Vaš krizni davek je zdaj 200 milijonov evrov na tej osnovi nepremičnin. Če bi bil naš predlog desetkrat večji, potem bi najbrž govorili o dveh milijardah. Upam, da jih toliko še ne rabimo za popolnitev lukenj, ki nastajajo v proračunu Republike Slovenije. Oprostite, spoštovana gospa predsednica, oddaljujete se od vaših besed, ko ste dejali, ko zastopate vlado, da je to dan upanja, povezovanja in spoštljivosti. Res ne opazim veliko spoštljivosti do teh ljudi niti do opozicije, ki poskuša konstruktivno in z resnimi opozorili sodelovati pri tem predlogu. Tu smo za to, da urejamo javne zadeve v skupno dobro, da v dialogu stroke in javnosti iščemo najboljše in najbolj sprejemljive rešitve. Vi pa se ne potrudite dovolj za ta dialog.«
Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek je odgovorila_
»Ker sem dobila vprašanje napisano, seveda lahko odgovarjam. Ker mi je prej zmanjkalo časa, še to_ nepremičnine, gospod Bogovič, veste, da so v mestih vredne bistveno bistveno več kot na podeželju. Torej, ne drži, da je to davek proti podeželju. Na primer 100.000 evrov v Kranju pomeni trisobno stanovanje. Marsikje pa to pomeni stanovanjsko hišo, in to bistveno večjo kot trisobno stanovanje.
Jaz sem še vedno za to, da se dogovarjamo, ampak dajte predloge. Krizni davek, ki ste ga predlagali, na plače, če rečem tako, bi obremenil povprečno družino, se pravi tisto, ki zasluži povprečno plačo, pa če ima povprečno veliko stanovanje po povprečni vrednosti desetkrat več na mesec. To so dejstva. To lahko izračunamo. Lahko vam tudi pokažem, kako sem do tega prišla. Zdaj pa še to, kar sem vam obljubila - Študentska organizacija Slovenije je 21. oktobra 2013 v svoji izjavi za javnost povedala takole, pa se mi zdi pomembno, ker so mladi res plačali veliko ceno te krize_
»V zadnjih letih se je položaj mladih drastično poslabšal. Seveda je k temu močno prispevala sama kriza, ki pa je bolj kot udarila po mladih predvsem razkrila odnos politike do mladih in pripravljenost političnih strank za reševanje problematike mladih. Tako smo mladi že dalj časa talci brezidejne politike, ki pa se predvsem v zadnjem času kaže kot močno interesna in v želji privilegiranja določenih družbenih skupin. Predvsem se dvoličnost političnih strank pozna pri reševanju stanovanjske problematike. Država je z ZUJF«, saj se ga še spomnite, gospod Bogovič, »ukinila dodeljevanje subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, kar je bilo podprto tudi s strani tistih, ki želijo zdaj privilegirati položaj nekaterih drugih skupin. Medtem ko smo mladi večinoma brez stalnih prihodkov, brez nepremičnin, brez možnosti osamosvajanja in ustvarjanja kariere in družine, politika privilegira ostale družbene skupine, ki imajo večino naštetih reči zagotovljenih. Ureditev nepremičninskega trga je tako več kot nujna z zakonsko regulacijo, ki naj bremeni tiste, ki trenutno položaj izkoriščajo in niso pripravljeni sprostiti trga za mlade.«
Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je nato podal še postopkovni predlog_
»Kot je predsednica korektno dejala, vprašanje je bilo zelo jasno postavljeno, kakšen je vpliv na te ljudi in tudi v tem kontekstu poteka razprava. Predlagam, da se o tem problemu, kako bo davek vplival na vse nas, pogovorimo v Državnem zboru na naslednji seji. Danes je bila seja Odbora za infrastrukturo in prostor, kjer so predstavniki ministrstva že povedali, da so vgrajene napake in jih bodo poskušali odpraviti do takrat, ko bo začel veljati zakon. Upam, da je parlament tisto mesto, kjer lahko spregovorimo o teh napakah in da ta davek dodelamo. Spoštovana predsednica, večkrat sem povedal, jaz nisem proti davku na nepremičnine, morali pa bi si vzeti dovolj časa in te napake odpraviti, preden bo davek začel delovati. Tudi v tem delu, ko govorite o tem poštenem obremenjevanju ljudi, ali se vam zdi pošteno, da bo nekdo danes v mestu, kot ste dejali, imel tako drago obdavčeno stanovanje in bo tudi kakšen upokojenec drago plačeval, kot ste dejali, ker je pač na elitni lokaciji, govorim o vrednotenju. Ali je pošteno to, da je kmetijsko zemljišče na Primorskem 15-krat več vrednoteno kot tisto v Pomurju? Ali je pošteno to, da bo zdaj nekdo, ki je doslej na podeželju plačeval stavbno zemljišče približno 30 do 50 evrov, recimo, v povprečju za večji stanovanjski objekt, s tem ko bo zdaj, če se slučajno preživlja s kmetijstvom in ima v posesti 20 hektarjev zemljišč, na katerih ustvarja delovna mesta v govedoreji, pa prešel na 500 evrov približno, po tretjinah nekje približno na stanovanjsko površino, na stanovanjski objekt, na kmetijske objekte? Ali je prav to, da se v Celju, kot primeri kažejo, 6-krat do 8-krat zmanjša nadomestilo za trgovske centre, ker pač nismo sprejeli amandmaja, da se za takšne centra lahko tudi več obračuna, in da imajo lokali v mestnem jedru, kjer je danes bila politika občine takšna, da so znižali nadomestilo, po novem 13-krat več? In, oprostite, ja, tudi za slovenske občine se zavzemamo, zato ker se očitno tisti, ki je v vladi in cela vlada tega ne zaveda in dela na mnogih področjih niz škodljivih ukrepov za slovenske občine. In to je eden od teh, kjer se praktično to, kar smo opozarjali, jemlje po principu subsidiarnosti, eden od osnovnih temeljnih nalog, ki so zapisane tudi v Evropski listini o lokalni samoupravi, da imajo občine pristojnost upravljanja s tem področjem. Cel kup je takšnih pomanjkljivosti in anomalij v tem zakonu, zato smo bili trdno prepričani, da bi moral biti redni postopek, da bi se to odpravilo, da bi v vmesnem času poiskali rešitve. In predvsem vlada je tista, ki bo predlagala rešitve za tisto eno leto. Mi smo na odborih povedali, da so še kakšne druge rešitve, da je treba več kreativnosti. Kar se mladih tiče, pa z novimi davki ne bo novih delovnih mest. To, kar počnete vi, je jemanje prihodnosti mladim, zato ker čuvate obstoječi javni sektor nedotaknjen in na drugi strani zmanjšujete konkurenčnost gospodarstva. Predlagam, da o tem spregovorimo v Državnem zboru.«
O predlogu predsednika SLS in poslanca Franca Bogoviča bo Državni zbor razpravo opravil in se odločil jutri, 19. novembra 2013, v okviru glasovanj.