Ljubljana, 13. november - Stališče Poslanske skupine SLS k 17.b točki dnevnega reda 47. izredne seje Državnega zbora RS - to je na ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, je tretji dan zasedanja Državnega zbora RS predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_
»Kot smo povedali že v razpravi na ta zakon, je to verjetno prvi izmed zakonov, ki smo ga poslanci dobili na svoje klopi po določenem neformalnem diktatu Evropske unije. Ta je letos avgusta začela oblikovati nove smernice za sanacijo bank. Slovenija ga sprejema praktično v najkrajšem možnem času, zadeva pa temelji na določitvi vrstnega reda sodelujočih pri saniranju posameznih bank z namenom, da čim manj bremeni davkoplačevalce. Zadeva je z vidika Evropske unije seveda povsem logična. Najprej so tu delničarji bank, ki so bili vsaj do začetka finančne krize zasebni investitorji. Če je banka v težavah, svoj vložek izgubijo. Pri nas je stvar nekoliko posebna, ker je lastnik največjih bank kar država. V Novi kreditni banki Maribor se je izguba celotnega vložka delničarjev praktično zgodila že pred tem zakonom in ceno za neuspešno poslovanje te banke so ti vlagatelji že plačali. Kar poglejmo, koliko je vredna delnica Nove kreditne banke Maribor glede na 2007, ko jih je država prodajala državljanom. Druga zadeva so imetniki podrejenih obveznic in drugih podrejenih instrumentov v bankah. Tudi na tem področju smo Slovenci posebneži. Lastniki teh instrumentov v tujini so večinoma specializirani skladi in drugi zelo dobro poučeni institucionalni vlagatelji. Pri nas so se ti vrednostni papirji prodajali praktično na bančnih okencih. Še več. Določene finančne institucije je Banka Slovenije celo posredno spodbujala, da naj vlagajo v podrejeni dolg in s tem krepijo kapitalsko ustreznost v bančnem sistemu. Po tem predlogu bodo kupci teh instrumentov izgubili vse, brez izjem in brez opravičila za zavajanje. Ta zakon je tako zelo draga šola za številne vlagatelje na slovenskem kapitalskem trgu. V Slovenski ljudski stranki nismo prepričani, ali je ta zakon resnično treba sprejemati v takšni ihti. Prizadetih in oškodovanih bo veliko varčevalcev in posameznikov, ki dejansko niso vedeli, niti niso mogli vedeti, kakšnemu tveganju se izpostavljajo, ali pa o tem bili sploh ustrezno obveščeni.
Te dvome so izrazili tudi številni priznani bančniki in ekonomisti, torej nikakor ne tisti, ki so potapljali banke. Predvsem bi bilo dobro počakati stresne teste. Vemo tudi, da se nadzorovana likvidacija Probanke in Faktor banke vodi tudi brez tega zakona. Torej sprejemamo določene zakonske rešitve še preden vemo, s kakšno metodologijo se testi opravljajo in kaj bomo sploh sanirali. Bi pa v Slovenski ljudski stranki novelo zakona z veseljem podprli, če bi poleg vseh teh rešitev vsebovala tudi člen, ki bi odpravljal davčno tajnost v tistih primerih, kjer je bilo zaradi katastrofalnih poslovnih rezultatov za sanacijo treba uporabiti javna sredstva, torej - izključno v primerih, kjer je v igri denar davkoplačevalcev. Ker trenutna zakonodaja omogoča nadzornim institucijam in preiskovalnim organom, da javnosti, ki bo, mimogrede, vso to sanacijo tudi plačala, ne razkrijejo odgovornih za podeljevanje nezavarovanih kreditov, da ne razkrijejo omrežij in povezav med upravami, nadzornimi sveti, lastniki bank in celo komitenti. To so stvari, za katere vemo, da so se dogajale, in če kdo misli, da bo ta narod brez glasu kar mirno požrl več milijard evrov vredno sanacijo bančnega sistema ne da bi kdor koli odgovarjal od tistih, ki so vse to zakuhali, se hudo moti. Treba bi bilo javno razkriti te povezave znotraj teh bank, ker ti so povzročili glavnino luknje v bančnem sistemu, ne pa svetovna kriza. Svetovna kriza je te nepravilnosti samo razkrila. Koalicija tega dopolnila ni želela v tem zakonu, ko je bil ta še v obravnavi, in danes ga ne moremo več popravljati, lahko ga samo zavrnemo in dopolnimo še s tem členom.«