Ljubljana, 12. november 2013 – Poslanska skupina SLS je danes vložila amandmaje k več členom dopolnjenega Predloga zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), nujni postopek - druga obravnava.
Med drugim Poslanska skupina SLS z amandmajem spreminja 11. člen, kjer predlaga, da se invalidnim osebam davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zmanjša za 80 %.
Celotno besedilo amandmajev lahko preberete spodaj.
SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
Številka: 435-04 / 13 - 0004 /
Datum_ 12.11.2013
AMANDMAJI
k dopolnjenemu Predlogu zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr),
nujni postopek - druga obravnava, EPA 1543 - VI, za Državni zbor
K 4. členu
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem zavedenem v registru nepremičnin. Če vsota solastniških deležev v registru nepremičnin ni določena do celote, se zadevo odstopi geodetski upravi v razrešitev. Davčni organ do obvestila geodetske uprave o rešitvi zadeve postopek reševanja prekine."
V osmem odstavku se črta tretja alineja.
Obrazložitev:
Predlagana rešitev v tretjem odstavku predvideva, da v kolikor lastniška razmerja niso urejena, niso pravilno evidentirana v registru nepremičnin oz. celo niso določena, da davek prerazporedi na tiste solastnike, katerih lastniški deleži so nesporni. Gre za rešitev, ki ni pravična do tistih, ki imajo svoje lastništvo urejeno v vseh evidencah, saj morajo v primeru nedorečenega lastništva celotne nepremičnine preprosto prevzeti breme v svojo škodo na račun tistega, ki svojega lastništva nima urejenega oz. evidenca v registru nepremičnin ni popolna. Solastniki nepremičnin z urejenim stanjem v evidencah ne morejo plačevati za neurejeno stanje. Lastnik nepremičnine mora plačati davek izključno v okviru svojega lastniškega deleža.
Za stanovanjske nepremičnine, ki so oddane v najem, četudi gre za neprofitni najem, je nedopustno prenašati obveznost plačila davka na najemnika. Davek je obveznost lastnika, obveznost pristojnih organov pa je, da če se izkaže potreba, ustrezno prilagodi višino neprofitne najemnine. Kot navaja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, je neprofitni najem v samem institutu določena oblika socialne pomoči.
K 6. členu
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"(2) Davčne stopnje znašajo:
1. Za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo_
- 0,07 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,25 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,35 % za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin in nepremičnin s šifro dejanske rabe 1230101,
- 0,20 % za energetske nepremičnine,
- 1,50 % za nepremičnine s šifro dejanske rabe 1230101,
- 0,07 % za kmetijske stavbe,
- 0,25 % za druge stavbe.
2. Za zemljišča:
- 0,05 % za gozdna zemljišča,
- 0,35 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo
- 0,20 % za zemljišča za namene energetike,
- 0,25 % za zemljišča za gradnjo stavb,
- 0,25 % za ostala zemljišča, z izjemo kmetijskih zemljišč,
- 0,07 % za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča)."
Obrazložitev:
Davčne osnove so v tem času zagotovo postavljene previsoko ob dejstvu, da se obdavčuje tudi nepremičnine in zemljišča, ki do sedaj niso bila obdavčena. Iz tega se izkazuje tudi predvideni neto finančni učinek v državni proračun v višini 200 milijonov, kar pomeni dodatne finančne obremenitve za gospodinjstva in gospodarstvo. Takšno povišanje je v trenutni gospodarski situaciji nedopustno. Še vedno pa zgolj znižane stopnje žal ne morejo izničiti neurejenih evidenc v registru nepremičnin in zemljišč na podlagi katerih se obračunava davčna osnova. V PS SLS dodajamo tudi posebno davčno stopnjo za nepremičnine pod šifro z dejansko rabo 1230101 - nakupovalni centri, ki bi po predlagani ureditvi s strani vlade, bili obremenjeni bistveno manj kot do sedaj, ko so jim občine same določale NUSZ. Po mnenju PS SLS ne gre za industrijsko proizvodnjo ali klasične poslovne objekte, zato je glede na povprečno obremenitev po sedanji ureditvi, višja davčna stopnja smiselna.
Kmetijske stavbe naj se obdavči po enaki stopnji kot stanovanjske nepremičnine, kmetijska zemljišča pa naj se iz obdavčitve izvzame, saj so obremenjena z drugimi dajatvami.
K 6. členu
V drugem odstavku se v 1. točki v prvi alineji črta beseda "rezidenčne".
V drugem odstavku se v 1. točki črta druga alineja.
Tretji odstavek se črta.
Obrazložitev:
PS SLS predlaga, da se ločevanje stanovanjskih nepremičnin na rezidenčne in nerezidenčne zaradi vseh zapletov, ki jih to razločevanje prinese, odpravi. Kot prvo, bo takšna ureditev prinesla velike administrativne težave, kot tudi dopušča neenakomerno obravnavo davčnih zavezancev. Kriteriji ugotavljanja rezidenčnosti, ki so opredeljeni v tretjem odstavku predvidevajo množično pridobivanje podatkov iz številnih evidenc, že danes lahko zagotovimo, da bo prihajalo do številnih napak, kot tudi do špekulativnih oz. fiktivnih selitev državljanov. Tega se vsaj srednjeročno ne da preprečiti. Če je namera te določbe preganjanje sive ekonomije, potem naj se to uredi z ugotovitvijo dejanskega stanja in ustreznimi postopki, ki jih določajo drugi zakoni in ne zakon o davku na nepremičnine. Če pa gre za željo po obdavčitvi praznih nepremičnin, je potrebno zakon dopolniti z novimi določbami. Stranska škoda predlagane ureditve bo namreč previsoka. Prvi, zelo življenjski problem se pojavi že, ko starši svojih nepremičnin ne bodo več mogli prepustiti v uporabo svojim otrokom oz. bo brez odplačne najemne pogodbe na ta način stanovanje okarakterizirano kot nerezidenčno. Kot drugo, pa opozarjamo, da predvidena ureditev naravnost spodbuja administrativno razseljevanje zakonskih partnerjev oz. družinskih članov zaradi ugodnejše davčne obravnave. Če ponazorimo s primerom_ Otroci ne bodo mogli živeti v nepremičnini svojih staršev, saj bo ta nepremičnina upoštevana kot nerezidenčna glede na zavezanca, s tem pa bo moral plačati davek po višji davčni stopnji. Očitno pa predlagatelj zakona pričakuje, da si bo najožje sorodstvo urejalo medsebojna pravna razmerja v okviru oddaje oz. bivanja v nepremičnini, kar za seboj potegne ogromno administrativnih zapletov in dodatne stroške.
K 6. členu
Šesti odstavek se črta.
Obrazložitev:
Glede na spremembo v petem odstavku, ki omogoča občinam v skladu z merili lastne prostorske in ekonomske politike zviševati ali zniževati posamezne davčne stopnje, je nesmiselno omejevanje zniževanja davčnih stopenj v šestem odstavku, ki pravzaprav številnim, že tako manj razvitim občinam, odvzema instrument, s katerem bi lahko zagotavljale konkurenčnejše pogoje poslovanja in na ta način privabljale investitorje.
K 7. členu
Člen se črta.
Obrazložitev:
Poviševanje davčnih stopenj za nelegalne gradnje v posebnem členu je odraz neurejene prostorske politike in izkazuje pričakovanje Vlade RS, da se bo takšno stanje nadaljevalo, kar še dodatno potrjuje nestrokovnost in nesistemskost tega zakona. S tem členom bi lahko razumeli, da država celo spodbuja "črnograditeljstvo", saj si iz tega vira obeta še nekoliko več davka. Nelegalne gradnje je bodisi treba legalizirati (morda tudi ob ustreznem enkratnem nadomestilu) in jih na ta način vključiti v sistem običajne obdavčitve, bodisi porušiti. Srednja pot, ki si jo je izbrala Vlada RS, je povsem nepotrebna in neprimerna ter problema nelegalnih graden ne rešuje. Člen celo govori o pravnomočnih inšpekcijskih odločbah, torej bi se davek pobiral v času med pravnomočnostjo odločbe in rušitvijo, ko so postopki že zaključeni, država pa ne bi ukrepala v skladu z zakoni (porušila objekta), temveč si iz tega naslova nabirala zgolj dodatni denar.
K 8. členu
V prvem odstavku se besedilo 8. točke spremeni tako, da se glasi_
"8. kmetijska zemljišča."
Obrazložitev:
Kmetijska zemljišča so za kmeta osnovno sredstvo, ki jih uporablja za kmetijsko proizvodnjo, pridelavo in ustvarjanje dohodka. Ta zemljišča so že obdavčena s katastrskim dohodkom, ki vsebuje elemente premoženjskega davka zato ni primerno, da so še dodatno obremenjena z davkom na nepremičnine.
K 9. členu
Besedilo člena se spremeni tako, da se glasi_
"9. člen
(delitev davka)
Prihodki od davka pripadajo proračunom lokalnih skupnosti, od davka za nepremičnine na njihovem območju, odmerjenega ob upoštevanju davčnih stopenj iz drugega, četrtega in petega odstavka 6. člena ter povišanj oziroma znižanj v skladu z določbo sedmega odstavka 6. člena tega zakona, razen 50 % davka, odmerjenega od gozdnih zemljišč, ki se nakazuje na poseben podračun in nameni občinam za vzdrževanje gozdnih cest v skladu s predpisi o gozdovih."
Obrazložitev:
Amandma sledi prizadevanjem, da prihodki od davka na nepremičnine ostanejo, v skladu s prevladujočo prakso v EU v celoti prihodki lokalnih skupnosti, z izjemo dela prihodka pobranega iz naslova obdavčitve gozdnih zemljišč, ki se nameni za vzdrževanje gozdnih cest v skladu s predpisi o gozdovih. Amandma tudi briše navezavo na 7. člen zakona, ki je po mnenju predlagatelja nepotreben.
K 11. členu
V drugem odstavku se število "30" zamenja s številom "80".
Obrazložitev:
Nerazumno je, da se zavezancem - invalidnim osebam davek za stanovanjsko nepremičnino zmanjša zgolj za 30 %. Če zakon že uvaja številne izjeme, potem zagotovo med te v največji meri sodijo invalidne osebe, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička. Zato z amandmajem predlagamo, da se invalidnim osebam davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališča, zmanjša za 80 %
K 11. členu
Doda se četrti odstavek, ki se glasi_
"(4) Zavezancem, ki imajo na nepremični, poleg svojega stalnega bivališča, prijavljeno tudi stalno bivališče za enega ali več otrok, se za prvega otroka davčna osnova zmanjša za 12% in za vsakega naslednjega otroka nadaljnjih 12%. Pravico do zmanjšanja davčne osnove ugotavlja davčni organ, ki mu ministrstvo, pristojno za register prebivalstva, omogoči dostop do podatkov o stalno in začasno prijavljenih osebah na naslovu ter o spremembah teh podatkov."
Doda se peti odstavek, ki se glasi_
"(5) Za potrebe ugotavljanja davčne osnove v skladu s predhodnim odstavkom tega člena, se za definicijo otroka smiselno uporablja osmi odstavek 115. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in velja za otroke do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji."
Obrazložitev:
Zakon ne predvideva posebnih davčnih olajšav za otroke, čeprav dobro vemo, da več otrok pomeni tudi večje potrebne stanovanjske površine. Z amandmajem predlagamo, da se za vsakega otroka, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na enakem naslovu kot zavezanec, davčna osnova za davek na nepremičnine zmanjša za 12%. V tem primeru ne gre za neke vrste socialno pomoč, niti ne gre za posebno pomoč zgolj velikim družinam, temveč ureditev deluje po principu upoštevanja, da vsak otrok potrebuje dodatni prostor, ker otroci sami svojih dohodkov praviloma nimajo, je temu primerno tudi zmanjšanje obdavčitve.
Dodani peti odstavek napeljuje na Zakon o dohodnini, kjer so natančneje urejena medsebojna razmerja okoli otrok. Opredeli se tudi, da gre za otroke, ki se šolajo do največ 26. leta, kar je v skladu tudi z drugimi ureditvami olajšav.
K 14. členu
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"Če davčni organ ob reševanju pritožbe spozna, da podatki registra nepremičnin ali evidence trga nepremičnin niso pravilni in popolni, sam ugotovi dejansko stanje in glede na tako ugotovljeno dejansko stanje z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo. Davčni organ o tem obvesti geodetsko upravo, ki popravi oziroma dopolni podatke registra nepremičnin ali evidence trga nepremičnin"
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"Če se pritožba vlaga iz razloga, ker v registru nepremičnin pripisana posplošena tržna vrednost nepremičnine ne ustreza dejanski tržni vrednosti nepremičnine, je treba pritožbi v roku 30 dni po vložitvi priložiti cenitev, ki jo je izdelal sodni cenilec ali pooblaščen ocenjevalec nepremičnin."
Četrti do deseti odstavek člena se črtajo.
Obrazložitev:
Ustavna pravica do pravnega sredstva zahteva, da je davčnemu zavezancu omogočena pritožba zoper odmerno odločbo, kar med drugim pomeni, da zavezanec lahko izpodbija pravilnost vseh dejstev, na katere se opira nastanek in velikost davčne obveznosti, vključno z vrednostjo nepremičnine. Davčni organ je skladno z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in proste presoje dokazov (10. člen ZUP) pristojen in odgovoren, da na podlagi svoje vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ugotovi resnično dejansko stanje ter izda zakonito in pravilno odločbo. Davčnemu zavezancu mora biti omogočeno, da izpodbija ugotovitve o višini davčne osnove, s tem da dokaže nepravilnost posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Za tak primer se predvideva obveznost pritožnika, da svoje navedbe o nepravilnosti posplošene tržne vrednosti dokaže s cenitvijo sodnega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin.
Pravica do pritožbe proti odmerni odločbi izhaja že iz splošnih predpisov, v zadnji instanci iz 25. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe proti odločbam državnih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, zato ni nikakršne potrebe, da bi zakon o davku na nepremičnine posebej urejal pravico do pritožbe. Razen, če je namen urejanja tega postopka, v resnici omejevanje pravice do pritožbe. Funkcija določila 14. člena v povezavi predvsem s 3., 4. in 5. členom predloga zakona je natanko v omejevanju možnosti izpodbijanja dejanskega stanja, na katerem sloni odmerna odločba. Omenjeno določilo za primer, da se pritožba nanaša na podatke o lastniku, o lastnostih nepremičnine ali na posplošeno tržno vrednost nepremičnine, namreč določa, da se s pritožbo ravna kot s predlogom za spremembo podatkov v registru nepremičnin oziroma evidenci trga nepremičnin.
K 15. členu
Člen se črta.
Obrazložitev:
Obsojanja vredno je, da je predlagatelj zakona že pred začetkom izvajanja zakona predvidel, kako nekateri davka na nepremičnine ne bodo mogli plačati. Zato člen predvideva, da se bo davčni dolg kopičil na nepremičnini, ki bo pozneje bremenil tako dediča, kot tudi morebitnega novega lastnika. Gre za tiho nacionalizacijo premoženja v korist države oziroma občine, ki si bosta preko tega instrumenta počasi a zanesljivo prilaščali nepremično premoženje socialno šibkih. Prav tako člen ne ureja postopka izbrisa zaznambe prepovedi. Gre za skrajno neprimeren ukrep, ki navidezno podaja odlog plačila v resnici pa bo slej kot prej v neki točki večkratno obremenil lastnika, zato predlagamo njegovo črtanje.
K 22. členu
Člen se črta.
Obrazložitev:
Člen po mnenju PS SLS že v letih 2015 in 2016 omejuje samostojno prostorsko politiko občin, saj ne predvideva možnosti znižanja davčnih stopenj, zato predlagamo njegovo črtanje.
K 23. členu
Člen se črta.
Obrazložitev:
Uveljavitev zakona s 1.1. 2014 je nerealna in bo povzročila kopico težav zaradi neurejenih evidenc in registrov. Zato je tudi delitev prihodka v tem letu pod posebnimi pogoji nesmiselna.
K 24. členu
Člen se črta.
Obrazložitev:
V kolikor bi ta zakon ustrezno popravili in hkrati pripravili tudi vse pogoje za njegovo izvajanje, potem ne bi bilo nobene potrebe, da za leti 2015 in 2016 celotni prihodek pripada državi, ta pa ga potem vrača občinam na podlagi odmere iz leta 2012. V letu 2015 bi lahko izvajanje tega zakona steklo brez posebnih prehodnih določb.
K 27. členu
Člen se črta.
Obrazložitev:
Glede na nesprejemljivost 15. člena tega zakona, ki predvideva, da se bo davčni dolg kopičil na nepremičnini, ki bo pozneje bremenil tako dediča, kot tudi morebitnega novega lastnika, je ta člen nepotreben. Po tem členu, so sicer vse odločbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v letu 2014 v korist države. V PS SLS ne vidimo tudi nobenega razloga, da bi se občine, če bo takšna rešitev v 15. členu sprejeta, v letu 2014 izvzelo.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
