Ljubljana, 22. november 2013 – Stališče Poslanske skupine SLS k 27. točki dnevnega reda, to je k prvi obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, je peti dan zasedanja na 19. redni seji Državnega zbora predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_

»Pred nami je kar obširna novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki prihaja v obravnavo v Državni zbor v zelo zanimivem času. Včeraj smo namreč sprejeli spremembe na področju političnih strank, ki omejujejo njihovo financiranje in ki naj bi omogočile večjo transparentnost ter znižanje korupcijskih tveganj.

Še bolj kot te spremembe pa se na predlagani zakon nanašajo politična mešetarjenja okoli novele zakona glede slovenskega državnega holdinga, ki smo jim priča že kar nekaj časa - po mnenju Poslanske skupine SLS bistveno predolgo.

In zakaj sem izpostavil ravno ti dve spremembi zakonodaje? Zakon o političnih strankah zato, ker je v svojem bistvu podoben predlagani noveli Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, novelo Zakona o slovenskem državnem holdingu pa zaradi tega, ker je z obravnavanim zakonom neločljivo povezana. Predlagani zakon ima namreč en bistveni cilj, to je povečanje stopnje transparentnosti pri delovanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem gospodarskih družb, ki so v posredni ali pa neposredni lasti države. Tovrstno povečanje transparentnosti naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi navedenih subjektov, kar v Poslanski skupini SLS seveda pozdravljamo. Vendar kljub temu ostajamo na trdnih tleh, saj je bilo v preteklosti obravnavanih in sprejetih že nešteto predpisov, ki so obljubljali podobno, na koncu pa od vseh visokoletečih besed ni ostalo prav veliko. Predlagatelj, torej Vlada RS, v predlaganem gradivu navaja, da so, citiram_ "Državna podjetja favorizirana pred vsemi ostalimi podjetji, kar ustvarja slabe konkurenčne pogoje za preostala podjetja na trgu, ter hrumi delovanje predvsem majhnih in srednje velikih podjetij." In nadaljuje, citiram_ "Navedeni razlogi narekujejo sprejem zakonodajnih ukrepov, ki bodo pripomogli k dvigu ravni transparentnosti poslovanja javnih podjetij in gospodarskih družb, ki so tesno povezane z javnim sektorjem. Prek transparentnosti in vzpostavitve direktne odgovornosti nasproti posameznikom, to je v prvi vrsti državljanom in prebivalcem Republike Slovenije, pa se bo dosegla tudi manjša odvisnost od vpliva aktualne politike." Konec citata. Zanimive ugotovitve, še posebej ob dejstvu, da imamo v vladi in koaliciji vrsto borcev za državno premoženje, ki so v preteklosti, nekateri še zdaj, zagovarjali državno lastništvo kot edino zveličavno,  gospodarjenje z njim ocenjevali kot najbolj učinkovito, samo nakazovanje o njegovi privatizaciji pa primerjali celo z veleizdajo. Namen predlaganega zakona je torej v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju gospodarskih javnih zavodov, javnih podjetij in gospodarskih družb ter drugih pravnih oseb zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava z določitvijo novih zavezancev za informacije javnega značaja. Novi zavezanci so tako, citiram_ "gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava." Konec citata. Preprosto povedano, to so vsi gospodarski subjekti, kjer imajo država oziroma  občine neposredno ali posredno več kot 50 % lastniški delež. Javne bodo tako postale informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta, na primer naročilo blaga, gradenj, agentskih in svetovalnih storitev, sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb. Dodatno bodo informacije javnega značaja predstavljale tudi informacije v zvezi s članstvom, prejemki in bonitetami ter kadrovanjem članov poslovodnih in nadzornih organov ter drugih zakonitih zastopnikov poslovnega subjekta. Izjema bodo zgolj poslovne skrivnosti, osebni podatki in podobno. Temu v Poslanski skupini SLS načeloma ne nasprotujemo, se pa sprašujemo, kako bodo tovrstna razkritja, sicer z nekaterimi omejitvami, vplivala na morebitne postopke pri prodaji tovrstnih gospodarskih subjektov. Vemo namreč, da so postopki prodaj večjih gospodarskih družb kompleksni, večinoma temeljijo predvsem na poslovnih skrivnostih in drugih občutljivih podatkih. S tovrstnimi razkritji in takšno transparentnostjo, kar sicer je v interesu javnosti, pa lahko marsikateri postopek postavijo tudi pod vprašaj. Poleg tega se s predlaganim zakonom omogoča tudi javnost različnih kadrovskih informacij, kot je, na primer, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zakonitega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa, in informacija v zvezi s kadrovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo določene funkcije. Javnost se bo tako lahko seznanila z informacijo o opravljenem izplačilu vodstveni osebi takoj po izplačilu in ne zgolj enkrat letno s podatki za preteklo leto oziroma se bo mogoče vnaprej seznaniti z dogovorjenim zneskom prejemka vodstvene osebe, torej še preden je ta prejemek izplačan. To naj bi bilo pomembno tudi pri dogovorjenih zneskih odpravnin, saj je predhodna seznanjenost javnosti bistvena za omogočanje nadzora glede ustreznosti in primernosti višine predvidenih prejemkov. Navedene spremembe naj bi pripomogle tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati oziroma konkurirati gospodarskim družbam pod prevladujočim vplivom države ali samoupravnih lokalnih skupnosti. Ustvariti torej bolj zdravo poslovno okolje, kjer bo prosta konkurenca in bodo veljali enaki tržni pogoji za vse. Poleg tega se s predlaganim zakonom vzpostavlja tudi register zavezancev za informacije javnega značaja, ki bo javen in spletno dostopen. Vanj bodo poleg dosedanjih zavezancev vključeni tudi novi zavezanci, torej poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Omogoča se tudi centralizirano posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet prek evidentiranja podatkov o izdatkih in določene administrativne razbremenitve v zvezi z izvajanjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za nove zavezance.

Predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja torej prinaša obilico sprememb, ki lahko močno pretresejo delovanje družb v večinski državni lasti, kar v Poslanski skupini SLS ocenjujemo kot pozitivno, in prav s tega vidika temu zakonu v prvi obravnavi ne bomo nasprotovali.«