Ljubljana, 22. november 2013 – Stališče Poslanske skupine SLS k 30. točki dnevnega reda, to je k prvi obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, je peti dan zasedanja na 19. redni seji Državnega zbora predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:
»Danes sprejemamo spremembe zakona, za katerega bi lahko dejali, da ima že zgodovinske razsežnosti in okoli njega je bilo v preteklosti že precej diskusij tako znotraj stroke kot na strani politike. 2010 je bil pripravljen predlog, v katerem so bile predlagane spremembe na področju standardiziranega zajema in hrambe oziroma arhiviranja elektronskega gradiva v digitalni obliki zaradi tehnološkega razvoja in razvoja arhivistike. V navedenem predlogu ni bilo bistvenih sprememb za izboljšanje sistema, saj je bila njegova bistvena novost povečanje centralizacije države s t. i. reorganizacijo javne arhivske službe. 2011 je prišlo do predloga sprememb, ki naj bi urejale pravno podlago dostopa do arhivskega gradiva, ki vsebujejo občutljive podatke z vidika ogrožanja pomembnih interesov države. O tem zakonu, kot vsi vemo, je bilo obilo diskusije v javnosti in tudi znotraj te hiše. Navedenemu zakonu smo v Slovenski ljudski stranki ves čas nasprotovali, naše stališče pa so kasneje potrdili tudi državljanke in državljani, saj so ga na referendumu zavrnili. Od lanske pomladi se je v široki razpravi oblikoval nov predlog sprememb omenjenega zakona, ki ga imamo danes pred sabo, in pri katerem je bilo v izhodišču zapisano, da spremembe ne bodo namenjene centralizaciji slovenske javne arhivske službe. Vsekakor bomo morali podpreti spremembe zakona v delu, ki govori o varstvu arhivskega gradiva v digitalni obliki, kar je posledica napredka stroke in tehnološkega napredka. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo omenjene spremembe zakona podprli in resnično upamo, da bodo s temi spremembami zaključene vse dileme okrog arhivov in da ti nikoli več ne bodo orodje za nabiranje političnih točk in tudi ne orodje za povečanje centralizacije države. Predvsem se nam zdi pomembno, da se v zakonu natančno določijo postopki uničenja dokumentarnega gradiva med in po poteku rokov hranjenja in da bo arhivsko gradivo dostopno vsem zainteresiranim, ki so do njega upravičeni. Tako upamo, da bodo spremembe, povezane z ureditvijo dostopa do javnega arhivskega gradiva v javnih arhivih, ki vsebuje tajne podatke, zaživele v praksi. Transparentnost ni samo želja, ampak že uveljavljen standard sodobnih in razvitih držav, zato mu je treba slediti ne samo na področju klasičnega dostopa do informacij javnega značaja, ampak tudi na področju dostopa do arhivskega gradiva. S spremembo zakona se uvajata tudi dva režima izjemnega dostopa do javnega arhivskega gradiva v javnih arhivih v času, ko to še ni dostopno javnosti. Dobrodošla je tudi sprememba v zvezi z gradivom parlamentarnih strank in društev oziroma zasebnopravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu, saj bo to s spremembo imelo lastnosti arhivskega gradiva. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli predlog sprememb in dopolnitev zakona v prvi obravnavi.«