Ljubljana, 21. november 2013 – Stališče Poslanske skupine SLS k 29. točki dnevnega reda, to je k prvi obravnavi Predloga zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je četrti dan zasedanja na 19. redni seji Državnega zbora predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Po letošnji uveljavitvi novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju smo zdaj dočakali še nov zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Morda bi bilo dobro poudariti, da se s tem zakonom ne spreminjajo vsebinske pravice zavarovancev. S tem zakonom se ne spreminjajo pogoji za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot nam je ta teden napovedala predsednica vlade, da sicer reforma pokojninske in verjetno tudi invalidske zakonodaje ponovno čaka že v prihodnjem letu in takrat se bomo kot vedno doslej vsi skupaj veliko ukvarjali tako s predlogi ukrepov kot tudi z oceno njihovih posledic. Danes pa imamo na poslanskih klopeh zakon, ki zagotavlja podatke, nujne za izvajanje pokojninske in invalidske zakonodaje. Spričo velikih posledic, ki jih je tako kot vedno, tudi tokrat prinesel sistemski zakon, morda nekoliko podcenjujemo dejstvo, kaj vse je treba urediti, koliko podatkov zbrati in jih pravilno urediti ter seveda tudi preveriti in nato še varno shraniti, da lahko po 40, 50 letih, se pravi ob odhodu v pokoj, na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje posameznemu zavarovancu naredijo pravilen izračun pokojnine, ki mu seveda pripada. In prav to ureja zakon, ki ga danes obravnavamo. Za razliko od pravic iz zdravstvenega zavarovanja, kjer so pravice zavarovancev vezane na trenutni status zavarovanja, pa se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja praviloma uveljavljajo na dolgi rok, tam po 30, 40 letih dela. Prav zato je toliko bolj pomembno, da so podatki o delodajalcih, trajanju zavarovanja in višini plače oziroma plačanih prispevkih pravilni, pravočasni in nenazadnje tudi varno shranjeni. Zbirka podatkov matične evidence zavarovancev je bila v Republiki Sloveniji prvič postavljena davnega leta 1970. Seveda so delodajalci podatke o plačah in delovni dobi vrsto let posredovali samo v papirni obliki. Kasneje so jih večji delodajalci posredovali na disketah in šele zadnjih nekaj let se podatki pokojninskemu zavodu pošiljajo izključno v elektronski obliki. Zdaj, če vprašate upokojence, vam bo marsikateri med njimi povedal, da se je šele ob upokojitvi pokazalo, koliko njihovih podatkov o plači in pokojninski dobi manjka v evidencah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Manjkajo pa iz različnih razlogov, na primer zato, ker jih delodajalci niso posredovali, ker so posredovali napačne podatke, na primer napačne EMŠO ali napačen znesek plače. Vsa ta leta se pokojninski zavod sicer trudi in skuša dobiti manjkajoče podatke, a treba je zelo jasno povedati, da je v resnici teh težav pri izračunu pokojnin čedalje več.
Veliko podjetij je že zdavnaj zaprlo vrata, druga so spet podatke in dokumente preprosto izgubila. Tudi menjave zaposlitev so pogoste, zato je tega posredovanja podatkov čedalje več in s tem tudi čedalje več napak. Problem je tudi z nadzorom nad samimi podatki, saj si ni moč niti zamisliti, koliko ljudi bi bilo treba, da bi lahko pri delodajalcih preverili, ali so prijavili pravilne podatke za vse svoje delavce za vsako leto.
Bistveno je, da se podatki v matični evidenci za izvajanje pokojninskih in invalidskih postopkov zberejo po najkrajši in najcenejši poti in da ene in iste podatke o plačah delodajalci posredujejo za uradne evidence samo enkrat. Ker gre za pokojninske pravice, te pa so po pravilu dolgo trajajoče, gre za denarne pravice iz javnih sredstev, je toliko bolj pomembno, da so zbrani podatki zares pravilni, da je pravilen, če je le mogoče, prav vsak posamezen podatek, da so potem lahko tudi pokojnine pravično odmerjene. V Slovenski ljudski stranki smo zelo aktivno sodelovali pri pripravi zadnje pokojninske reforme. Veliko naših predlogov je bilo v zakonu upoštevanih, predvsem strokovnih, in je prav, da na tem mestu tudi povemo, da so bili upoštevani ne glede na to, ali smo sodelovali kot opozicijska ali kot koalicijska stranka. Nekateri naši predlogi so bili vezani tudi na posredovanje podatkov SPIZ-u in na vpogled zavarovancev v podatke matične evidence. Na predlog Slovenske ljudske stranke je z veljavnim pokojninskim zakonom zagotovljeno, da bodo zavarovanci imeli omogočen elektronski vpogled in bodo lahko že v kratkem sproti preverjali svoje podatke v matični evidenci Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem zakonom, ki ga zdaj obravnavamo, pa bo, če bo seveda sprejet, realiziran še en predlog Slovenske ljudske stranke. Gre za to, da bodo po novem, nekaj časa bo sicer potrebnega še za prilagoditev programske opreme, podatke o plačah in pokojninski dobi dolžni ZPIZ-u posredovati iz Davčne uprave Republike Slovenije in jih ne bodo več posredovali delodajalci. Zakaj je to pomembno? Prvič, zato, ker delodajalci podatke o izplačanih plačah že pošiljajo DURS za vsako posamezno izplačilo in za vsakega posameznika po njegovi davčni številki. Davčna uprava je torej prva, ki dobi te podatke, drugič zato, ker Davčna uprava sproti preverja dejansko plačilo prispevkov in so zato ti podatki zelo natančni in načeloma pravilni. In tretjič zato, ker Davčna uprava kot nosilec javnih pooblastil zanesljivo hrani te podatke in ker pri njej ni nevarnosti, da bi šla v stečaj, jih izgubila. Manj je tudi možnosti, da bi jih pozabila poslati. Pri vsem tem je zelo pomembno tudi to, da se bo na tak način zmanjšal obseg administrativnega dela podjetij in računovodskih servisov in da se bodo podjetjem tako pocenili stroški poslovanja. Prav tako se bodo na dolgi rok tudi precej zmanjšali stroški Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je imel doslej veliko neproduktivnega dela tako z zbiranjem, urejanjem in kontrolo te mase podatkov o zavarovancih. Nimajo namreč vsa podjetja dovolj tega znanja in posredujejo nepopolne in celo napačne podatke, veliko je zato opominov, popravkov in revizij podatkov. Pričakujemo lahko, kar je tudi zelo pomembno, da se bodo posledično bistveno skrajšali tudi upokojitveni postopki, ki so pogosto nerazumno dolgi prav zaradi težavnega in dolgotrajnega pridobivanja manjkajočih podatkov od delodajalcev. Podjetja, ki so sicer dolžna hraniti podatke o plačah, gredo v stečaj, se preimenujejo, spremenijo naslov in jih preprosto ni mogoče najti ali pa podatke uničijo ali izgubijo. Arhivi so seveda tudi dragi in posledično so oškodovani - kdo drug kot zavarovanci - z nižjo pokojnino seveda. V Poslanski skupini SLS smo mnenja, da je predlagani zakon nedvomno primeren za nadaljnjo obravnavo.«