Ljubljana, 27. november 2013 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda, to je k obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, je šesti dan zasedanja na 19. redni seji Državnega zbora predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_

»V SLS smo že dlje časa pričakovali tistih nekaj ključnih zakonov, ki jih je obljubljala nova vlada na področju konsolidacije javnih financ, sanacije bank in novega zakona gospodarstva. Eden ključnih zakonov je danes tukaj pred nami. Kljub temu, da se je na ministrstvu dolgo časa pripravljal poseben zakon za sistemsko razdolžitev gospodarstva, je na koncu očitno prevladalo mnenje, da je bolj smiselno preurediti obstoječega, t. i.  insolventni zakon. Do tu v Slovenski ljudski stranki nimamo nobenih pripomb. Če minister za pravosodje meni, da je bolj smiselno dopolniti obstoječi zakon, ima za to verjetno dobre in pomembne razloge. Naše gospodarstvo je, kot vsi vemo, zadolženo do vratu, diha na škrge, in tu je edino, kar šteje, hitra in učinkovita pomoč. Nujen je kisik, kot so svoja pričakovanja gospodarstveniki naslovili Gospodarski zbornici Slovenije, ki je poleg bančnikov sodelovala pri pripravi novele v skupini in je ena redkih, ki jo kljub tehtnim pomislekom podpira. Ker je tako pomemben za nadaljnjo usodo realnega sektorja in s tem države, smo z zanimanjem spremljali različne in med drugim zelo kritične odzive strokovne javnosti, raznih združenj in tudi medijev na predlagane ukrepe. Predlog zakona, ki so ga, zanimivo, v komaj nekaj dneh pripravili zunanji sodelavci Ministrstva za pravosodje pod vodstvom odvetnika Jadka, vsebuje veliko zapletenih določb in obstaja bojazen, da jih bodo razumeli le redki med tistimi, ki jih bodo morali uporabljati. V času, namenjenem javni razpravi o tem zakonu, od pripravljavcev zakona nismo uspeli dobiti zadovoljivih argumentov glede nekaterih določb zakona. Od tega, zakaj so favorizirani finančni upniki, ne pa tudi dobavitelji, zakaj se v shemo preventivnega prestrukturiranja lahko vključijo samo velika in srednja podjetja, mala pa ne, do tega, kdo bo sploh imel koristi od tega zakona in kakšne. Še posebej tudi ni jasno, kako se bodo po novem obnašale banke, ki še danes ne vedo, kaj - razen  prodaje - bi počele z lastništvom podjetij, še manj pa imajo znanja, kako upravljati podjetja, v katerih naj bi terjatve konvertirale v deleže. Če k temu dodamo še dejstvo, da so - vsaj domače banke - do prenosa slabih terjatev na slabo banko in do dokapitalizacije praktično kreditno nesposobne, se zelo resno sprašujemo, ali bo ta, že šesta novela zakona, prinesla rešitve v praksi, ali pa gre le za novih 84 členov, spisanih v tako zapletenem jeziku, da je nerazumljiv celo pravni stroki. Ali bomo s to novelo insolventnega zakona res bistveno zmanjšali število kritično zadolženih podjetij - slišimo, da jih je okrog 10 tisoč - ali pa bomo že v kratkem ugotovili, da po drugi strani držijo opozorila, da bi znala novela namesto ozdravitve podjetij kvečjemu povečati javni dolg, ki ga bomo spet plačevali davkoplačevalci. Ne gre spregledati niti dejstva, da je minister s predlagano novelo dobil zeleno luč Evropske centralne banke kot tudi mednarodnega denarnega sklada. Vendar pa prav tako ne moremo mimo dejstva, da na neučinkovitost in neoperativnost novega zakona z razčlenjenimi argumenti opozarja praktično celotna strokovna javnost. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da je bilo časa za pripravo kakovostnega predloga novega insolventnega zakona več kot dovolj, prav tako smo tudi mnenja, da bi za tako pomemben zakon pričakovali širši konsenz o primernosti ukrepov, in kot je zdaj že navada, obravnavo po nujnem postopku. Cela vrsta določb ima po našem mnenju vprašljive posledice in na najpomembnejše vprašanje glede dejanske učinkovitosti ni nobenega konkretnega odgovora, kaj šele zagotovila. Spoštovani, poslancev SLS niste prepričali, da bo ta zakon res zagotovil vsesplošno in zdravo sistemsko razdolžitev gospodarstva, zato ne bo dobil naše podpore.«