SLS o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-A), KPK in ministru Stepišniku
Ljubljana, 27. november 2013 – V zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v SLS menimo, da je v prvi vrsti treba ločiti pojma kršenje zakona in etičnosti v politiki.
V medijih se vse od prvih informacij, da je podjetje, katerega večinski lastnik je bil donedavni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik, prejelo subvencijo ministrstva, ki ga je vodil sam večinski lastnik podjetja in hkratni minister, pojavljajo vprašanja glede tega, kdo je dal pobudo za spremembo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj bi tako »omogočil« ministru, da se je s svojim podjetjem prijavljal na razpise ministrstva, ki ga je sam vodil.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-A) ni bil spremenjen na predlog SLS, ampak je predlog za spremembe skupaj vložilo 75 poslancev iz vseh tedanjih poslanskih skupin, resda s prvopodpisanim poslancem SLS Jakobom Presečnikom.
Predlog je 75 poslancev tedaj vložilo, ker se je, kot pravi poslanec SLS Jakob Presečnik, pokazalo, »da občinski svetniki ne smejo istočasno opravljati niti nalog predsednikov športnih ali kulturnih društev, niti del, ki so jih prej vseskozi opravljali, na primer zimskega vzdrževanja cest. Zato smo v SLS skupaj z vsemi takratnimi poslanskimi skupinami predlagali, da se posameznikom, funkcionarjem, dovoli sodelovanje z državo oziroma javljanje na posamezne razpise ob predpogoju, da takšno poslovanje odobri KPK.« Predvsem na podeželju je zaradi neživljenjskih in pretirano striktnih omejitev to postala tako velika težava, da so svetniki začeli izstopati iz občinskih svetov po Sloveniji ali pa niso želeli več kandidirati za te položaje. V izogib navalu vlog za dovoljenje za prijavo na razpis, ki bi jih naslovili na KPK, in ki jih, kot je KPK tedaj sama opozorila, ne bi bila sposobna obdelati, je bila na pristojnem matičnem odboru Državnega zbora RS sprejeta odločitev, da se vsak funkcionar sam izloči iz postopka.
Sprejete določbe iz tega predloga so v prvi vrsti prinesle spremembo za občinske funkcionarje (ključni 35. člen zakona, ki določa izjeme od prepovedi poslovanja med funkcionarjem in naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo). Prepoved poslovanja pa je še naprej v veljavi glede postopkov javnega naročanja, postopkov podeljevanja koncesij in drugih oblik javno-zasebnega partnerstva. Prepoved poslovanja se je razširila tudi na ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto. Zakon je določil, da prepoved poslovanja ne velja za postopke pri katerih je gre za nasprotje interesov pri katerih se mora funkcionar dosledno izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
To pomeni, da za vse subjekte (društva, zadruge in ustanove) velja prepoved sklepanja poslov v postopkih javnega naročanja, prepoved sklenitve koncesijske pogodbe ali sklenitve javno-zasebnega partnerstva. Za ostale, široko dostopne posle in oblike pridobivanja sredstev (npr. javni razpisi za dodelitev sredstev za financiranje javnih zavodov in društev in , za dodeljevanje pomoči ob rojstvu otroka, štipendij, pomoči mladim družinam, za pridobitev nepovratnih sredstev za pospeševanje kmetijstva ali spodbujanje malega gospodarstva in za druge oblike pridobivanja sredstev) prepoved ne velja, pri čemer se morajo dosledno spoštovati določbe o nasprotju interesov in o izločitvi funkcionarja iz vseh procesov odločanja o tem poslu oz. pridobivanju sredstev.
Občinskim funkcionarjem, ki so hkrati tudi predsedniki društev, ki dobivajo sredstva za delovanje iz občinskega proračuna, ali se kot fizične osebe želijo prijaviti na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za spodbujanje kmetijstva ali malega gospodarstva oziroma drugih sredstev, ni treba odstopati niti z mesta občinskega funkcionarja niti z mesta predsednika društva, saj je pridobivanje sredstev za delovanje društev in ostalih sredstev s strani občine mogoče brez kakršnihkoli omejitev.
»Moje osebno mišljenje je, da čista etična logika govori, da nek funkcionar na državni ravni, minister ali poslanec, seveda lahko za podjetje, ki je v njegovi lasti ali so-lasti zaprosi za subvencijo ali se prijavi na razpis, vendar se mora pred tem odpovedati v prvi vrsti funkciji ministra pa tudi poslanca. Pod temi pogoji pa je seveda lahko lastnik in tudi direktor v svojem podjetju še naprej,« pravi Jakob Presečnik, prvopodpisnik predloga sprememb tega zakona, ki ga je skupaj sopodpisalo 75 poslank in poslancev Državnega zbora RS.
O primeru ministra mag. Stepišnika koalicija in Vlada RS pravita, da ni šlo za nič nezakonitega, žal pa je iz tega več kot očitno, da so etična merila pri različnih ljudeh in za različne ljudi različno visoka.
V SLS smo prepričani, da etike ne moremo ukalupiti v zakone, Ko starši svoje otroke učimo, kaj je v življenju prav in kaj narobe, ta vzgoja temelji na splošnih etičnih vrednotah, ne na zakonih, ki se lahko vsak čas spremenijo. V SLS si želimo, da teh temeljnih etičnih vrednot, ki jih v življenju privzgojimo, ne bi bilo treba zakonsko normirati.
