Ljubljana, 27. november 2013 - Stališče PS SLS k 6. točki dnevnega reda, to je k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o verski svobodi, skrajšani postopek, je šesti dan zasedanja na 19. redni seji DZ RS predstavil poslanec SLS Janez Ribič. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Stališče SLS k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o verski svobodi je naslednje_ kot vemo, Zakon o verski svobodi ureja individualno in kolektivno uresničevanje verske svobode, pravni položaj cerkva in drugih verskih skupnosti, postopek njihove registracije z ustreznimi pravnimi jamstvi, pravice cerkva in drugih verskih skupnosti ter njihovih pripadnikov. Predlagana novela Zakona o verski svobodi, ki jo je v zakonodajni postopek vložila vlada, je zelo kratka, saj ureja izključno kriterij zahtevanega števila članov za ustanovitev verske skupnosti. Predlagani zakon to mejo postavlja pri 10 polnoletnih članih, kar v PS SLS ocenjujemo kot izjemno nizko. Po naši oceni bi bila primernejša številka 20, kot so na matičnem delovnem telesu predlagali kolegi iz Nove Slovenije, a žal njihov amandma ni bil sprejet. Predlagana sprememba zakona je namreč posledica odločbe Ustavnega sodišča iz 2010, ki je kot protiustavno ocenilo določbo trenutno veljavnega zakona, ki postavlja mejo za registracijo verske skupnosti pri 100 polnoletnih članih, ki so slovenski državljani, na tem bi moral biti poudarek oziroma da imajo stalno prebivališče v Sloveniji.
Predlagani zakon zato ureja izključno ta problem in se ostalih določb Zakona o verski svobodi ne dotika. Velja spomniti, da smo poslanci Slovenske ljudske stranke februarja letos bili med sopodpisniki novele Zakona o verski svobodi, katere glavni namen je bila odprava protiustavnosti oziroma uskladitev z omenjeno odločbo Ustavnega sodišča RS. Vendar je prvopodpisani predlagatelj zaradi zamenjave vlade in tudi spremenjenih razmerij v DZ RS predlog zakona umaknil. Kljub temu, da je ta predlog zakona celovito urejal protiustavnost, saj je poleg kriterija za registracijo verske skupnosti, ki je bil v navedenem predlogu zakona postavljen pri meji 20 polnoletnih oseb, urejal tudi položaj duhovnikov zaposlenih v zaporih in v javnih bolnišnicah, zato se bojimo, da predlagana novela Zakona o verski svobodi, ki jo obravnavamo danes, ne bo v celoti odpravila že nekaj časa znanih neustavnosti, ki zadevajo versko oskrbo v navedenih ustanovah. Ne glede na to bomo poslanka in poslanci SLS predlagane spremembe zakona podprli. Zavedamo se namreč, da je treba zagotoviti pravno stabilnost z zapolnitvijo pravne praznine, ki je nastala z uveljavitvijo prej omenjene odločbe Ustavnega sodišča RS.