Ljubljana, 27. november 2013 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2.a točki dnevnega reda, to je k Predlogu zakona o načinu izplačila razlike o plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev, nujni postopek, je šesti dan zasedanja na 19. redni seji Državnega zbora predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Kaj sploh še povedati ob predlaganem zakonu, s katerim naj bi se popravljali nekateri grehi iz preteklosti, ki so se zgodili na področju plač v javnem sektorju? Pri tem imam seveda v mislih zadržanje izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij zaposlenim v javnem sektorju z aneksom številka 4 h kolektivni pogodbi iz 2010 in s tem kršitev 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, kar je nazadnje dokončno potrdila sodba Vrhovnega sodišča RS, v kateri je zavrnilo zahtevo za revizijo postopka. Sodba, ki je prišla v najmanj primernem času, sodba, katere ogromne finančne posledice sploh niso predvidene v ravnokar sprejetih proračunih za prihodnji dve leti. Sodba, zaradi katere nas bo še dolgo bolela glava, vendar je Slovenija pravna država, tako vsaj piše v 2. členu slovenske ustave, kar pomeni tudi obvezo pri spoštovanju vseh pravnih aktov, abstraktnih in konkretnih, ne glede na to, katera izmed treh oblasti jih izda. V konkretnem primeru spoštovanje pravne države pomeni izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij za čas od 1. oktobra 2020 do 31. maja 2012 z zakonskimi zamudnimi obrestmi vsem javnim uslužbencem, kar pomeni 175 milijonov evrov dodatnih nepredvidenih javnofinančnih odhodkov. Predlagani zakon sistemsko ureja način izplačila navedene razlike v plači, in sicer naj bi se to plačilo izvedlo v največ dveh obrokih. Prvi obrok naj bi bil izplačan do konca februarja 2014, drugi obrok pa do konca januarja 2015. Zakon naj bi za posledico imel tudi ustavitev postopkov individualnih delovnih sporov pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem, kjer jih je že ogromno vloženih. Do tu vse lepo in prav. Pravnomočne sodbe sodišč je treba spoštovati, pa naj si še tako mislimo, kako so krivične in nepoštene. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zato navedeno sodbo, ki ima strahovite posledice za javnofinančna sredstva spoštujemo, o tem ni dvoma. Želimo pa poudariti, da je treba pri spoštovanju tovrstnih pravnih aktov imeti pred očmi tudi realnost. Ta pa je, kot se večina od nas zaveda, kruta. Zakaj govorim večina od nas? Ker nekateri, pri tem imam v mislih predvsem predstavnike sindikatov javnega sektorja ter nekatere predstavnike oblasti, očitno še vedno živijo ali živite v vzporednem svetu, ne ozirajoč se na zaskrbljujočo rast javnega dolga z zadolževanjem države pod nevzdržnimi pogoji, povečevanje proračunskega primanjkljaja in propadajoče gospodarstvo, ki je pravzaprav tisto, ki financira javni sektor. Javni sektor financira gospodarstvo. Nekateri očitno še naprej mislijo, da denar raste na bankomatih in jih podatki o zmanjšanju približno 70 tisoč delovnih mest v gospodarstvu ne zanimajo. Isto gospodarstvo, ki se ga še dodatno obremenjuje z davki in ki financira čedalje večji javni sektor. Tem posameznikom je pomembno le, da dobijo svoje, kdo pa bo ta zapitek plačal, pa jim je gladko vseeno. Pa da ne bo pomote. Napake, ki so posledica nezakonitih dogovorov iz preteklosti, je treba popraviti, o tem ni dvoma, vendar pa bi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakovali, da bi se vsi vpleteni v dogovore o reševanju konkretnega problema zavedali resnosti položaja, v katerem se nahaja država in s tem vsi njeni državljani, in posledično sprejeli takšne dogovore, nad katerimi uporabniki, torej javni uslužbenci, kratkoročno morda ne bi bili najbolj navdušeni, vendar bi takšen dogovor imel ugodnejši vpliv na javne finance, in da bodo v bodoče sploh še dobivali plače. Tako pa se s predlaganim zakonom praktično vsi dodatni prihodki iz naslova davka na nepremičnine, ki bo v prihodnjem letu krepko udaril po žepu vse državljanke in državljane, podjetništvo in kmetijstvo, prelivajo v izplačila javnim uslužbencem. Torej že samo predlagani zakon predstavlja podlago za rebalans proračuna za prihodnje leto. Kljub temu zakonu ne nameravamo nasprotovati.«