Ljubljana, 27. november 2013 – Poslanec SLS Janez Ribič je predstavil stališče PS SLS glede Predloga aključnega proračuna RS za leto 2012. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani predstavniki Vlade RS, poslanke in poslanci.

Vsi vemo, kakšno leto je bilo leto 2012. Gospodarska kriza je šele dobro začela kazati svoje zobe, potem ko je padal v vodo načrt vlade Boruta Pahorja, da krizo prebrodimo z intenzivnim zadolževanjem skozi visoke javnofinančne primanjkljaje.

Kriza ni kar minila sama od sebe, saj so problemi, s katerimi se sooča Slovenija, strukturne narave in te probleme bi bilo treba reševati in ne prelagati na poznejše čase. Tudi v političnem smislu ni šlo za enostavno leto, potem ko smo konec leta 2011 doživeli več mesecev prostega teka zaradi padle vlade in izpeljave državnozborskih volitev, je nova vlada z operativnim delom dobro začela šele v mesecu marcu.

Poglejmo, v kakšnem stanju so bile slovenske javne finance v začetku leta 2012, sodeč po podatkih Statističnega urada RS o tekočem primanjkljaju. Leto 2009 - 2 milijardi in 250 milijonov minusa v državni blagajni ali 6,3 % bruto domačega proizvoda, leto 2010 - 2 milijardi in 80 milijonov minusa ali 5,9 % bruto domačega proizvoda, leto 2011 - 2 milijardi in 290 milijonov evrov minusa v državni blagajni ali zopet 6,3 % BDP. In potem pride leto 2012, ki ga danes obravnavamo. Po besedah sekretarja s Ministrstva za finance RS je proračunski primanjkljaj dosegel 3,1 % BDP, kar nanese eno milijardo in 100 milijonov minusa v državnem proračunu. Vseeno bi se na tem mestu, če želimo biti korektni, raje dotaknil oktobrskega poročila o presežnem primanjkljaju in dolgu, ki ga je pripravil Statistični urad RS.

Ta pravi, da je primanjkljaj za leto 2012 ocenjen na 3,8 % BDP oziroma eno milijardo in 350 milijonov evrov. Seveda, še vedno veliko. Preveč. Vendar v primerjavi s številkami, ki jih navaja, ki sem jih navajal pred tem, vidimo velik premik k boljšemu uravnoteženju javnih financ. Velik del tega bremena je prevzel Zakon o uravnoteženju javnih financ in čeprav je bilo nekaj rešitev naknadno tudi razveljavljenih z ustavnega vidika, pa danes nihče ne more zanikati resnih finančnih učinkov tega zakona. Zelo zgovorna je tako navedba državnega sekretarja, ki je na Komisiji za nadzor nad javnimi financami ob obravnavi zaključnega računa povedal, da je bila nižja realizacija izkazana pri vseh kategorijah odhodkov, razen pri tekočih transferjih, kjer je bila poraba višja za 88 milijonov evrov od tiste predvidene z rebalansom. To so predvsem socialni transferji brezposelnim in ostalim socialno ogroženim.

Prvič po letu 2008 se je poraba države znižala. Proračun za leto 2012 je torej dokaz, da se znamo tudi v tej državi obnašati odgovorno in bolj racionalno, da se zavedamo resnosti situacije, in da samo urejene javne finance omogočajo dolgoročno uspešnost države. Zatiskanje oči pred realnostjo pač ne pomaga. Mimogrede, obseg sredstev za plače javnega sektorja, ki je nezadržno rasel praktično skozi celotno zgodovino, se je v letu 2012 prvič znižal, in sicer za 5,68 % glede na leto prej. Glede na leto prej se je število zaposlenih pri vladnih proračunskih porabnikih, torej sistemu državne uprave, zmanjšalo za 3,13 % ali 1.069 zaposlenih. Pomemben podatek. Nikakor ne želim trditi, da je bilo v minulem letu vse v redu. Še vedno so potrebne sistemske reforme podsistemov, tako široka reforma javnega sektorja in plačnih sistemov kot tudi zdravstvena, šolska, davčna reforma. Svet se je tudi po veliki gospodarski krizi vrtil naprej in če ne bo Slovenija sedaj izpeljala teh sprememb, nas bo nekoliko pozneje v to prisililo naše gospodarstvo, ki bo zaradi našega ne ukrepanja vedno manj in manj konkurenčno. In zaključni račun za leto 2012 nakazuje ravno to, da so potrebni tako strukturni premiki kot tudi samo omejevanje, kajti Evropa nikoli več ne bo bila takšna kot je bila pred krizo, torej takrat, ko je šlo tudi Sloveniji relativno dobro.

 

Zato me kot poslanca SLS skrbi, da se trend, ki smo ga zastavili leta 2012, ne bo nadaljeval. Oktobrsko poročilo statističnega urada o presežnem primanjkljaju ocenjuje, da naj bi primanjkljaj države v letu 2013 po napovedih zopet znašal 2 milijardi evrov ali 5,7 % bruto domačega proizvoda. Bruto konsolidirani dolg države konec leta 2013 pa bo presegel 63 % bruto domačega proizvoda. Ali vemo, kaj to pomeni - da se vračamo v čase pred letom 2012? Res je, tudi to leto je na začetku zaznamovala politična kriza, toda od takrat naprej soglasja za kakršnokoli varčevalno politiko v vladajoči koaliciji ni bilo. Proračun se želi uravnotežiti, toda ne s poudarkom na obvladovanju odhodkov, temveč z višjimi davki, ki bi povečali prihodke. Kaj to pomeni za naše gospodarstvo, za naše izvoznike, vse tiste, ki morajo tekmovati na zahtevnih mednarodnih trgih, najbrž ni treba posebej poudarjati.

Spoštovani!

Zaključni račun proračuna za leto 2012 dokazuje, da je bilo proračunsko načrtovanje v letu 2012 nesporni korak v pravo smer. Ne samo, da je zmanjšal minus v državni blagajni, ob tem ni neposredno prizadel slovenskih podjetij in podjetnikov, obrtnikov, kmetov in ostalih zaposlenih v realnem sektorju. In to je najpomembneje, da je pustil realnemu sektorju dihati, da mu je pustil ustvarjati, česar pa zagotovo ne moremo trditi za politiko sedanje Vlade RS, ki nas spet vrača nazaj v čase, ko se zadolžujemo, v upanju, da bo jutri bolje. Hkrati pa ta vladna koalicija ni sposobna nobenega dogovora, da bi do kakšne reformne spremembe tudi zares prišlo. Če se motim, je to zelo jasno povedal tudi nedavno odstopljeni minister za zdravstvo. Zato bomo poslanci in poslanka SLS predlog zaključnega računa za leto 2012 podprli. Po nekajletnem trendu visokega presežnega primanjkljaja je to prvi račun, ki je nakazal normalizacijo stanja v Sloveniji. V SLS bi si želeli, da bi se takšna praksa tudi nadaljevala.