Ljubljana, 13. december 2013 – Na nadaljevanju 50. Izredne seje Državnega zbora RS v razpravi ob 1. točki dnevnega reda, obravnavi interpelacije o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta, je argumente Poslanske skupine SLS za podporo interpelacije kot predlagatelj interpelacije predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:
»Želim vzeti v bran ljudi, ki so zaposleni na ARSU. Drugič ali tretjič sem vas že slišal, da ste uporabili to skovanko, da so bile makroekonomske napovedi leta 2008 približno takšne, kot so vremenske napovedi. Oprostite, ljudje na ARSU zelo dobro opravljajo svoje delo, mislim da se jim moramo zahvaliti za marsikatero prognozo, da ni bilo kakšne poplave več. Tak odnos se mi zdi podcenjujoč do teh ljudi. Tudi sicer je bil ARSO mnoga leta kriv za vse, kar je narobe na področju kakšnega dovoljenja, pa sam dobro vem, da je treba marsikaj storiti na Ministrstvu za okolje, na Direktoratu za okolje in še kje drugje. Postopki se morajo skrajšati. O tem primeru govorim zato, ker je to vaš način komuniciranja. To je to, kar me najbolj boli pri ministru Republike Slovenije, ki je zadolžen za javno upravo_ vsake toliko časa si privošči enkrat nekoga, drugič drugega, ker se to lepo sliši, ker ljudje to radi slišijo. Na tak način, minister, mi ne bomo imeli dobre javne uprave, tudi če vi še toliko predavate in tudi poveste v koliko vladah ste bili prisotni, ko ste urejali ta sistem. Mislim, da je treba iz drugega zornega kota pojasniti tudi vašo drugo izjavo. Dejali ste, da je v teh letih ostala realna plača v javnem sektorju enaka, v gospodarstvu se je zvišala za dvajset odstotkov. Pozabili ste povedati, da je v teh letih propadla tekstilna industrija, da je propadla čevljarska industrija, en cel kup pridelovalne industrije, kjer so bile te plače najnižje, in da je zaradi tega žal prišlo do povišanja povprečnih plač, ker je en kup slabo plačanih nekonkurenčnih delovnih mest, ki na evropskem trgu ne more več konkurirati, pač izginilo. In zato je to povprečje višje. V gospodarstvu so ceno krize plačali mnogo bolj kot v javnem sektorju. Žal je tam veliko manj zaposlenih, povprečna plača je zdaj višja, razlog sem omenil. V mnogih uspešnih podjetjih so šli tudi po deset, dvajset odstotkov dol, to kar smo v javnem sektorju z veliko muke storili samo lani. Mislim, da smo na koncu dosegli nek potreben konsenz in tudi zdaj, ko se kitite s 400 milijoni, se s to številko kitite predvsem na račun ZUJF-a iz lanskega leta. O vaši plačni reformi iz leta 2008 ali mandata 2004-2008 ste dejali, da jo delate na naslednjih predpostavkah_ odpravili bomo krivice iz preteklosti, nikogar ne bomo odpustili, nihče ne bo imel manj kot je imel doslej in enako denarja bomo porabili. Perpetuum mobile, to ne gre. Takšnih pristopov je bilo kar nekaj, tudi letošnje leto, štiri odstotke za nazaj plačamo, to kar je gospa Krebs naredila, zdaj pa štiri odstotke dol in smo enaki. Kje smo končali? Plačamo zakonite zamudne obresti za naprej, ne za nazaj. Sam sem bil v poslu celo življenje, če je bilo treba plačevati zamudne obresti, smo se pogajali za nazaj, da smo dosegli znižanje, bog nas varuj, da za naprej podpišeš zamudne obresti. Tistega, ki to naredi in vzpostavi po nekaj milijonov evrov nepotrebnih stroškov na ta način, je za zapreti. Včeraj nam je finančni minister povedal, da bosta na računu ostali dve milijardi, predlagajte drugi teden na seji sklep, s katerim vzpostavimo pogoje, pa plačajte takoj! Ne pa, da plačujemo zamudne obresti, tako se ne gospodari z državo. Kaj imamo danes v javnem sektorju? Imamo sektor, kjer smo v preteklosti pristajali na pritiske vseh obstoječih sindikatov za vsa možna in nemogoča napredovanja, napolnili javno upravo s preveč zaposlenimi, danes mladih enostavno ne moremo spustiti zraven, če pa po tem odlivu nekdo pride, je plačan polovico manj od nekoga, ki je mogoče že malce utrujen. Treba bi bilo razmišljati, da bi se ta dva počasi bolj izenačila v prejemkih. Tu imamo te realne probleme, ki nastajajo. O anomalijah v našem sistemu je že bil govor. Imamo sistem, kot je bilo rečeno, kjer cel kup ljudi v javni upravi dobiva višje plače od predsednice vlade ali predsednika vlade ali predsednika države. Narobe! Dajmo to odpraviti! Naslednja anomalija, ki jo poznam, ker sem bil minister in poslanec, je, da je poslanec bolje plačan od ministra, pa sem zdaj tudi sam na tej strani. Neto prejemek ministra je manjši od neto prejemka poslanca. Vprašajmo se, kakšen je ta neto prejemek! Koga še lahko zvabimo na ključna vodilna mesta? Ko sem iskal sekretarje za ministrstvo, sem dobil kup košaric, ker pač ljudje nočejo priti. Iskal sem šefa kabineta na ministrstvu, pa mi je trideset let star pravnik povedal, da pač za tak denar ne bo delal. Na drugi strani pa gojimo neka pričakovanja, kaj naj javna uprava in funkcionarji dajo za to, da bo država funkcionirala. Mislim, da moramo ogromno narediti na kakovosti, ne pa biti poniževalni do poslancev, ki jih spravljate na minimalno plačo, in zganjati demagogije. "To je navadna demagogija, ki ni lepa, in to ni dostojno ministra, ki je pristojen za javno upravo," ste včeraj dejali meni, na mojo razpravo ste tako odgovorili. In sem se počutil takega bebca, kot da si resnično ne zaslužim več kot minimalne plače. Jaz jo v jabolkih zaslužim, trojno ali pa petkratno, če je treba. Toliko imate povedati o županih. Bil sem župan občine, ki je imela 25.000 ljudi. V petih letih smo naredili 110 milijonov evrov investicij in dobili 40 milijonov evropskega denarja. 2.200, 2.300 evrov je bila plača tega župana, govorim o sebi. Ali ocenjujete, da je to preveč? Ko sem se primerjal z direktorji zavodov, knjižnic, kakšne srednje šole, s starejšimi gospodi v osnovnih šolah, ki imajo še dodatke, so vsi dosti bolje plačani, blizu plače ministra pridejo. Ali je to zdaj ta sistem, ki bo to državo pripeljal naprej? Dajmo enkrat naglas to povedati! Najbolj prijetno je udariti po funkcionarjih in mislite, da bo vsa država rešena! Oprostite, če bomo tudi s funkcionarji delali tako, kot delamo zdaj, bomo to državo zavozili tako, kot zdaj kaže, da jo bomo. Poznam primer župana iz Prekmurja, ki mi je povedal, da je župan občine s 3.000 ali 4.000 ljudmi, v tej občini je javni zavod, šola, vrtec, skupaj 77 zaposlenih, župan te občine je bil na 44. mestu, ko je naredil primerjavo z zaposlenimi v tem zavodu. Ali je res to preveč za enega župana? Ali res mislite, da ti ljudje ničesar ne naredijo, da so ti ljudje birokracija, kot ste dejali? Oprostite, župani so bistveno več kot birokracija. Dejali ste, da je javna uprava birokracija. To je narobe, to je napačno pojmovanje! Državna uprava, ministrstva, občine, to so razvojne zgodbe. In od uspeha teh ljudi je v veliki meri odvisen uspeh te države, pa če si to hočemo priznati ali pa nočemo. Žal, zaradi vaših besed - zato imam priložnost, da danes o tem spregovorim - sem bil že mnogokrat tudi v mandatu 2004-2008 zelo razočaran, ko sem čutil ravno ta ton, ton samopromocije, poniževanja in zmanjševanja pomena posameznih funkcij, kdor je bil takrat pač na vrsti. Pa so bili, na primer, prevozi v policiji. Pa zmenite se, za božjo voljo! Naj policisti zagrabijo svoje in jim vzamejo tiste neprimerne kilometrine! Ni treba, da gre za celo Slovenijo in da žalimo cel kup ljudi! Mislim, da tu delamo napake, ko se enostavno želi popularnost, želi zganjati demagogijo, sistem nam pa razpada pred očmi. V tej državni upravi moramo ogromno narediti, v celem javnem sektorju, ampak naredimo to takrat, ko bomo iskreni in bomo vse resnice dali na mizo in o njih odkrito govorili. Tega, kar počnete, žal, ne morem tako oceniti. In v tem delu je tudi del te interpelacije, ki govori o urejanju javnega sektorja. Res priporočam - verjamem, da boste danes prestali interpelacijo - da o teh resnicah govorimo na glas in imamo iskren namen, kako izboljšati državno upravo, javno upravo, javni sektor, da vidimo, kaj je navlaka v tem sektorju, v javni upravi, prerazporejajmo ljudi. Mi smo jih lani celo iz Sove že na prej omenjeni ARSO vzeli, ker smo ocenili, da je tam na postopkih treba kaj narediti. Ne vem, če je bila prava odločitev. Celo rekli so mi, da so me prišli kontrolirati, lahko da res. Ampak jaz sem ocenil, da je boljše, da ljudje postopke vodijo in da se usposobijo za vodenje upravnih postopkov, ker so rekli, da jih imajo viška. Ampak najdite boljše primere, da se ne bo treba temu primeru smejati. Je pa treba iti po tej poti. Jaz nisem za to, da drastično kar pošljemo 10.000 ljudi domov. Mogoče pa razmislimo, da je nekdo, ki je star 55 let, pripravljen delati štiri dni v tednu. Pa bomo na petih zaposlenih dobili delovno mesto za enega mladega. Pa dajmo plačati polni prispevek za pokojnine in podobno, kot so v Nemčiji naredili z učitelji v nekem trenutku. Mogoče je to model, s pomočjo katerega se bomo lažje dogovorili o normativih. Upam, da ne bom zopet napaden, da koga pošiljam domov, da upokojencem jemljem trideset odstotkov, da uničujem socialo in da sem asocialen tip. Če bomo mi zganjali demagogijo, populizem in računali kaj je dobro za javno mnenje, ali pa to javno mnenje prej ustvarili in ga potem dobesedno jahali in na tem gradili politično prihodnost, je to narobe. In v tem vašem početju tako pri občinah kot pri javnem sektorju, žal, čutim preveč tega navdiha.«