Ljubljana, 18. december 2013 – Stališče Poslanske skupine SLS k 7. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti v okviru rednega postopka, je tretji dan zasedanja Državnega zbora na 20. redni seji predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_
»Kot številni drugi zakoni tudi predlagana novela Zakona o mednarodni zaščiti v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv, v tem primeru direktive 2011/95, ki določa vsebinske pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter raven pravic, ki jih mora država zagotavljati osebam s priznano mednarodno zaščito. Novela tako ureja razloge in postopek v zvezi s prenehanjem in odvzemom statusa mednarodne zaščite, na novo pa opredeljuje tudi nekatere pogoje za delovanje tolmačev v postopkih priznavanja mednarodne zaščite. V zvezi s postopki združevanja družine, kar sicer ureja Zakon o tujcih, ki je trenutno še v postopku priprave, se spreminjajo tudi določbe, ki urejajo nastanitev v integracijski hiši. Nastanitev v integracijski hiši se tako omogoča tudi družinskim članom osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pridobile dovoljenje za prebivanje na podlagi pravice do združitve družine, skladno z Zakonom o tujcih, če ima oseba s priznano mednarodno zaščito še pravico do bivanja v integracijski hiši. Predlog tudi omogoča, da bo oseba s priznano mednarodno zaščito prejemala denarno nadomestilo za zasebno nastanitev tudi za družinske člane, s katerimi bo združevala družino po Zakonu o tujcih. Tako se iz Zakona o mednarodni zaščiti v celoti črtajo navedene vsebine in se prenašajo v Zakon o tujcih, ki naj se načeloma ne bi uporabljal za osebe s priznano mednarodno zaščito. V zvezi s slednjim v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke opozarjamo na pomisleke, na katere je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, in sicer, da se s takšnim pristopom ruši preglednost in konsistentnost pravnega reda, zato bi se oba zakonska predloga, tako novela Zakona o mednarodni zaščiti kot novela Zakona o tujcih, morala uveljaviti sočasno. Prav tako bi veljalo še enkrat pretehtati pripombe nevladnih organizacij in varuhinje človekovih pravic v zvezi s postopkom instituta subsidiarne zaščite. Kljub temu v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da so predlagane spremembe, predvidene v noveli Zakona o mednarodni zaščiti, ustrezne, saj usklajujejo naš pravni red z zakonodajo Evropske unije, zato jim ne nameravamo nasprotovati. Upamo pa, da bomo kmalu dobili na mizo tudi novelo Zakona o tujcih, s katerim se bo zaključil prenos navedene zakonodaje.«