Ljubljana, 18. december 2013 – Na današnji novinarski konferenci sta podpredsednica SLS in predsednica Strokovno–operativnega odbora za zdravstvo pri SLS Olga Franca in član Izvršilnega odbora SLS ter član Strokovno–operativnega odbora za zdravstvo pri SLS, sicer tudi direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, mag. Tomislav Nemec pod naslovom_ »Zdravilo za zdravstvo niso novi davki.  Zdravstvo se da upravljati ZDRAVO brez njih« predstavila pogled SLS na razmere v slovenskem zdravstvu in predlog rešitev zanj.

Podpredsednica SLS Olga Franca je izpostavila, da zdravstvo potrebuje enoten, reden, kontinuiran in strokoven nadzor nad porabo sredstev. Odsotnost kakršnegakoli finančnega nadzora in široka paleta pravic v Obveznem zdravstvenem zavarovanju, zmanjšujeta občutek odgovornosti tako izvajalcev kot uporabnikov zdravstvenih storitev.

Olga Franca v je svoji predstavitvi opozorila predvsem na nujnost sprememb v sistemu nadzora nad zdravstvom_

V letu 2013 bo javna zdravstvena blagajna zaključila poslovanje cca. z 32 milijonov minusa, v prihodnje leto pa prenaša obveznosti za 48 mio evrov, kar skupaj pomeni cca. 80 mio evrov primanjkljaja, po napovedih generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina pa bo leto 2014 še kritičnejše.

Po ocenah EFCN (European Healthcare Fraud and Corruption Network) se zaradi različnih nepravilnosti izgubi v zdravstvenem sistemu  v povprečju 7,3 % sredstev, v tranzicijskih državah, kjer je stopnja koruptivnosti še višja, pa lahko izguba dosega tudi do 20 %. Za slovenski zdravstveni sistem bi to pomenilo cca. 190 mio EUR in več sredstev letno.

Za zobozdravstvene storitve v Sloveniji letno namenimo iz javne blagajne in dopolnilnega ZZ cca. 100 mio EUR, za bolnišnične storitve več kot 600 mio EUR, za zdravljenje srčno žilnih bolezni 140 mio EUR, le nekaj odstotni prihranek pomeni že milijone.

»Vsak evro, ki se izgubi zaradi sistemskih ali osebnih napak, nevestnega ravnanja, zlorab, goljufij, pomeni, da nekdo dobi manj potrebne zdravstvene oskrbe kot bi jo lahko dobil,« poudarja Franca.

Načini nadzora slovenskega zdravstva_

Za zagotavljanje strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zavodov so z Zakonom o zdravstveni dejavnosti predpisane naslednje vrste nadzorov_

1. Interni strokovni nadzor, ki ga izvajajo zdravstveni delavci sami in odgovorni za strokovnost v zavodu.

2. Strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga izvaja pristojna zbornica.

3. Upravni nadzor, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje RS.

4. Nadzor, ki ga izvaja ZZZS.

Obstaja še dodatna vrsta nadzora, ki ga opravljajo komercialne zavarovalnice na osnovi Zakona o zavarovalništvu, ZZVZZ, Obligacijskega zakonika in pogodb, ki jih imajo sklenjene z zavarovanci in izvajalci zdravstvenih storitev. 

Vrste nadzorov ZZZS

V skladu z ZZVZZ, Statutom ZZZS in ZZDej ZZZS izvaja nadzor nad uresničevanjem pravic zavarovalnih oseb, nad evidencami in obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev ter nad izvajanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. ZZZS izvaja nadzor na podlagi Pravilnika o nadzoru. Trenutnega je 30. 1. 2012 podpisal sedanji direktor ZZZS. Zavod izvaja naslednje vrste nadzorov_

• Finančno medicinski nadzor (FM)

• Administrativni nadzor_ finančni, nadzor pravic in drugih pogodbenih obveznosti (A)

Finančno medicinski nadzor  temelji na obračunskih listinah/zbirnih začunih, zahtevkih za plačilo, poročilih in specifikacijah/, listinah za uveljavljanje pravic OZZ, drugi razpoložljivi dokumentaciji in na podlagi vpogleda v medicinsko dokumentacijo ter vključuje nadzor nad evidentiranjem in obračunavanjem zdravstvenih storitev, nadzor nad predpisovanjem in izdajanjem zdravil, medicinsko tehničnih pripomočkov ali drugih pravic iz OZZ.) Nadzor se praviloma izvaja pri izvajalcu in je vnaprej napovedan.

V letu 2012 je ZZZS opravil 1100 finančno medicinskih in administrativnih  nadzorov. V letu  2013 je bilo opravljenih 440 finančno medicinskih nadzorov, načrt za leto 2014 vsebuje enako številko.

Kazni za ugotovljene napake

Izvajalec, ki prekrši pogodbeno obveznost, je dolžan povrniti 100 % znesek napačno obračunanih storitev, če te ni možno ovrednotiti, pa je kazen 400 EUR do 1.200 EUR. Primer_  Izvajalec je recimo v ordinacijskem času, dogovorjenim s pogodbo z ZZZS, opravljal samoplačniške storitve, s čimer so se neupravičeno podaljševale čakalne dobe za bolnike, ki so koristili storitve v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja,

Če je izvajalec preveč obračunal zdravstvene storitve, mu ZZZS izreče pogodbeno kazen in sicer

Vrednost nepravilno obr. primerov        v EUR              Pogodbena kazen v EUR

Od 101 do 1000                                                           500

Od 1001 do 5000                                                         1.000

Nad 5.000                                                                   2.000

Učinki nadzorov zdravnikov ZZZS

»Lahko rečemo, da pravih učinkov ni. Nadzorstvena funkcija v ZZZS očitno nima pravega položaja, priča smo že 3 -kratni zamenjavi vodstva te službe. Deset nadzornih zdravnikov, ki opravljajo kontrole SPP v bolnišnicah, je lani opravilo  približno (samo!) 75 nadzorov,« opozarja Olga Franca in dodaja, da to pomeni praktično nično število nadzorov glede na celotno število izvajalcev, ki obračunavajo storitve v sistemu bolnišničnih SPP, in število vseh obračunanih storitev.

Po nekaterih podatkih je pregledanih oziroma nadziranih le od 0,5 do 1 % fakturiranih storitev. Nekateri izvajalci ne pridejo na vrsto za pregled niti enkrat na 10 let. 

Dejansko je nadzorov nad evidentiranjem in obračunavanjem zdravstvenih storitev premalo, učinek pa ničen. Vsak izvajalec bi tako moral biti kontroliran vsaj enkrat letno (pri SPP vsak oddelek ali vsaka klinika v bolnišnici). Nadzor bi po besedah France moral biti pogosteje ciljno usmerjen v primerih, ko se upravičeno pojavijo določeni sumi nepravilnega obračuna.

Ena od drugačnih možnih poti pri racionalnejši, predvsem pa namenski porabi sredstev, je med drugim v drugačnem pristopu in organizaciji nadzora nad porabo sredstev.

Potrebujemo novo nadzorno inštitucijo!

Olga Franca izpostavlja potrebo po novi nadzorni instituciji, h kateri se mora pristopiti sistemsko.

• V zvezi z evidentiranjem in obračunavanjem SPP, pri katerih gre mimogrede največ denarja iz zdravstvenih blagajn, je nujno treba dokončati implementacijo avstralskega razvrščevalnika 6,0 v naš sistem. Po prepričanju France je nedopustno, da nimamo v slovenščino prevedenih navodil za uporabo razvrščevalnika, kar bi moral opraviti IVZ. Razmisliti bi bilo treba tudi o novem profilu delavca in sicer_ »gruperc«, razvrščevalec.  To ne more biti zdravnik, ki storitve opravlja, ker je to predrago za sistem in neproduktivno. »Dolžnost zdravnika je zdraviti in dolžnost drugih je pravilno obračunati delo zdravstvenega tima,« poudarja Franca.

• Nujno je treba ustanoviti pri ministrstvu za zdravje Svet za SPP (ali splošneje Svet za nadzore),  ki se bo s tem redno ukvarjal.

• ZZZS bi kot nosilec dejavnosti moral skupaj s komercialnimi zavarovalnicami razmisliti o pospešitvi nadzorov v smislu njihovega števila in kakovosti. ZZZS ima ustrezno informacijsko zbirko podatkov, pa tudi zavarovalnice imajo učinkovita orodja, s katerimi ugotavljajo nepravilnosti v zdravstvenem sistemu. Sistema sta nepovezana in zato manj učinkovita. Zdravstvene zavarovalnice sedaj izvajajo nadzore po svoji poti samostojno in nepovezano z nosilcem obveznega zdravstvenega zavarovanja.  To ni smotrno niti za izvajalce zdravstvenih storitev, niti za plačnike nadzorov, še najmanj pa za zavarovance, katerim so pozitivni učinki nadzora (preprečevanje nenamenskega odtekanja denarja) so pravzaprav namenjeni.

»Te nadzore je treba sistemsko združiti, zato potrebujemo novo skupno inštitucijo, zavod ali agencijo za nadzore, ki bi nadzirala tako javni kot zasebni zdravstveni sistem. In to že leta 2014, ne smemo čakati sprejetja ZZdej, ki je sicer predvideval ustavitev takšne agencije, vendar le za javni zdravstveni sistem,« pravi podpredsednica SLS Olga Franca.

Mag. Tomislav Nemec, član Izvršilnega odbora SLS ter član Strokovno–operativnega odbora za zdravstvo pri SLS, sicer tudi direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, pa je v svoji predstavitvi poudaril, da zdravilo za zdravstvo niso novi davki in da se ključ za ozdravitev zdravstva ne skriva le v dodatnih sredstvih, temveč predvsem v bolj odgovorne vodenju oz. upravljanju.

Zdravilo za zdravstvo niso novi davki

»V SLS menimo, da se slovensko zdravstvo, kot tudi ves javni sektor, da opravljati veliko bolje kot sedaj.  Odgovor za rešitev problemov ni v novih davkih in nenehnem »inovativnem« prerazporejanju denarja, kar  počne sedanja Vlada RS. Novo obdavčevanje je le odlaganje problema in kaže na neodločnost Vlade RS, da bi karkoli dejansko spremenila,« pravi član IO SLS Tomislav Nemec.  Vladna zdravstvena politika po njegovih besedah žal sprejema logiko tistih v zdravstvu, ki ne zmorejo in ne želijo videti drugačnih rešitev, kot pa le sveži dodatni denar, od katerega imajo sami veliko večje koristi kot bolniki. Meni tudi, da finančne transfuzije v zdravstveni sistem ne bodo izboljšale njegovega delovanja, če ne bo prej zaustavljeno odtekanje krvi – denarja.

»Kakor upošteva medicinsko osebje zadnje dosežke medicinskih terapij, je za zdravljene organizacijskih bolezni zdravstva treba uporabljati zadnje dosežke procesno / organizacijskih terapij. Medicina naj zdravi bolnika, organizacijske vede pa organizacije /sistem. Prepričani smo, da je denarja v zdravstvu že sedaj dovolj. Treba je le izboljšati vodenje in upravljanje zavodov, predvsem pa se usmeriti na optimizacijo vseh procesov, tudi glede nabave in dobaviteljev, kjer se so ob tihi asistenci predvsem srednjega menedžmenta v zdravstvu ustvarili monopoli, vključno s kartelnim dogovarjanjem. Tem monopolom danes uspeva svoje storitve in izdelke prodajati zdravstvu  po sanjskih cenah. Ni redko, da zdravstvene ustanove njihove storitve plačujejo tudi po 100 EUR / uro, in da so njihovi materiali in blago vse prevečkrat bistveno dražji kot podobni v tujini,« poudarja Nemec.

Za slovenske dobavitelje avtomobilske industrije je običajno, da morajo vsako leto zniževati stroške pri doseganju enake ali višje kakovosti. Enako mora po prepričanju Tomislava Nemca veljati za zdravstvo in ves javni sektor, kar je mogoče le z uporabo sodobnih upravljavskih pristopov, ki že v začetku pomenijo najmanj 10 % prihranke. Tako npr. primanjkljaj 1,3 % od celotnih prihodkov, kot ga v prvih 9 mesecih l. 2013 izkazujejo slovenske bolnišnice, nikakor ne sme biti razlog za nove obdavčitve. »V Sloveniji se politika mora enkrat za vselej odločiti, da naš javni sektor postane vitek, učinkovit in bistveno bolj usmerjen k reševanju problemov uporabnikov kot ukvarjanju s samim sabo, kar pa počne sedaj,« še poudarja Nemec.

Tomislav Nemec je predstavil tudi primer dobre prakse_ Zdravstveni domi Ljutomer_

Nekateri, žal redki zdravstveni zavodi, pa vendarle dokazujejo, da se tudi v okviru obstoječih sredstev, da poslovati uspešno. Kot primer dobre prakse navajamo Zdravstveni dom Ljutomer, kjer se dokazuje, da je možno s spremembami in povsem običajnimi upravljavskimi prijemi finančno konsolidirati zavod. Iz izgube skoraj 100.000 EUR ob polletju 2011  je ZD Ljutomer končali poslovno leto 2012 s ca 320.000 EUR presežkov, kar je 9,2 % celotnih letnih prihodkov, podobno jim kaže tudi letos. Izvedeni ukrepi niso bili radikalni ali kakorkoli inovativni, bili so povsem običajni ukrepi odgovornega poslovanja in v ničemer niso vplivali na kakovost, obseg  in dostopnost storitev, vse to se je celo izboljšalo. Prakso odgovornega vodenja se gotovo lahko prepozna tudi v 8 bolnišnicah od 26, ki so v prvih devet mesecev tega leta poslovale pozitivno. Vse to dokazuje, da jedro problema v zdravstvu ni le v pomanjkanju denarja, kot to razume sedanja vlada in njeni prišepetovalci, ki zasledujejo svoje koristi bolj, kot koristi bolnikov.

V zvezi z predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti (SLS sicer meni, da so spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti nujno potrebne) pa Tomislav Nemec še opozarja, da ta aktualni zakonski predlog problemov ne rešuje, ampak jih poglablja. Argumente o  tem podaja v nadaljevanju_

 

Upravljanje - Žal sedanji predlog zakona bistveno ne spreminja okvirje in pogoje upravljanja zdravstvenih zavodov. Zakon bi moral omogočiti in zahtevati jasno merljivo ciljno vodenje,  sodobna orodja upravljanja in omogočiti razvoj podjetniške organizacijske kulture, katere cilj ni delitev presežkov, ampak vlaganja v razvoj. Menedžmentu je poleg odgovornosti potrebno dati tudi zadostna pooblastila, ki so potrebna za učinkovito podjetniško vodenje. Menimo, da je sedanja oblika organiziranosti javnih zavodov preživeta. Javne zdravstvene organizacije je potrebno v današnje poslovno okolje umestiti npr. kot javna podjetja, ki so v 100 % lasti ustanoviteljev (države, občin) ter jih tako narediti bolj fleksibilne in konkurenčne. Predvsem bi zakon moral ustvariti okolje, kjer bi se zahtevali transparentni merljivi cilji posamezne zdravstvene ustanove, predvsem pa se vzpostavila jasna korelacija med uspešnim delom in nagrajevanjem. Tega žal zakon ne ureja, čeprav bi to moral biti del celovite reforme zdravstva. 

Osnovno zdravstvo – S predlogom zakona se prikrito zmanjšuje vloga in pomen osnovne zdravstvene dejavnosti (Zdravstveni domovi …), čeprav se navzven prikazuje, da zakon krepi primarno raven. Ne moremo mimo dejstva, da se posledično krepi bolnišnično dejavnost na račun periferije, saj se usmerja denar k bolnišnicam. Številni Zdravstveni domovi so danes dobro organizirani in so približali tudi nekatere specialistične storitve bolnikom (pneumolog,  diabetolog, kardiolog, psihiater ...). S predlogom zakona pa se na široko odpirajo vrata, da bo vsa specialistika postopoma prenešena le na bolnišnice. Splošno znano je, da sta preventiva in razvita primarna raven cenejši in bistveno bolj učinkoviti pri ohranjanju splošnega zdravja prebivalcev, kot pa kurativa in draga bolnišnična zdravljenja. »Bojimo se, da je namen zakona le preusmeritev sredstev na bolnišnično raven, kar v praksi pomeni, da se z prerazporeditvijo denarja »nagrajuje« tiste, ki svojega poslovanja niso želeli ali uspeli prilagoditi razmeram,« opozarja Nemec.

Centralizacija - Predlog zakona na široko odpira vrata centralizaciji v zdravstvu, saj pod navidezno racionalnimi združevanji in ukinjanji nekaterih zdravstvenih domov, predvsem pa z možnim tihim prenosom 24 urne nujne medicinske pomoči na prehospitalne enote bolnišnic, zmanjšuje dostopnost do NMP vsem, ki ne živijo v bližini bolnišnic. Predvideno varčevanje se tako prenaša na ramena 2/3 prebivalstva, ki ne živi v regijskih centrih, dostop do storitev se za njih bistveno poslabšuje ter tako postajajo, kar se zagotovljene zdravstvene oskrbe tiče, drugorazredni državljani.