Intervju s predsednikom Zveze upokojencev pri SLS in podpredsednikom Evropske zveze seniorjev Antonom Bogatajem
Ljubljana, 20. januar 2014
Avtor_ Služba za odnose z javnostmi SLS
Pogovarjali smo se z aktivnim seniorjem, ki mu »zlato vago« ravnovesja delovnim zadolžitvam in funkcijam predstavljajo družinska harmonija, pohodi po gorah ter odkrivanje čudes oddaljenih dežel.
Ste predsednik Zveze upokojencev pri SLS (ZU), pred kratkim pa ste bili izvoljeni tudi na mesto podpredsednika Evropske zveze seniorjev (ESU). Kaj vam pomeni ta dosežek?
Če želi biti Slovenska ljudska stranka evropsko prepoznavna, mora sodelovati pri delu njenih institucij in se enakopravno vključevati v njene politične odločitve. V tem duhu sem razumel in sprejel pobudo predsednika SLS Franca Bogoviča, ki me je s toplim priporočilom predlagal za to mesto.
Evropska zveza upokojencev deluje od leta 1996, združuje 1,2 milijona članov iz štiriindvajsetih držav. Njeno delo temelji na krščanskih osnovah, družino spoštuje kot osnovo skupnega življenja, zavzema se za medgeneracijski dialog in solidarnost. Njena krovna organizacija je Evropska ljudska stranka in prek nje poskuša v Evropskem parlamentu vplivati na odločitve, prijazne starejši generaciji.
Kaj mi pomeni ta dosežek? Predvsem opazno delo slovenskih članic: Zveze upokojencev pri SLS, Zveze seniorjev NSi in Kluba seniorjev SDS, ki poskušamo v naše družbeno okolje prenesti glavna civilizacijska priporočila ESU_ neomejeno spoštovanje človekovega dostojanstva, enakopravno sodelovanje seniorjev v družbenem življenju in socialna varnost.
Kako osebno vidite poslanstvo, ki ga prinaša položaj podpredsednika Evropske zveze seniorjev? Kakšne cilje ste si zastavili za leto 2014 kot podpredsednik te zveze?
Na domačem področju: Poslanski skupini SLS, predstavnikom civilne družbe in javnosti bom predstavil Bruseljsko deklaracijo, sprejeto je na Kongresu Zveze jeseni 2013. Govori o prepoznavanju in spoštovanju pravic starejših ljudi, da starost živijo dostojanstveno in neodvisno ter so del socialne in kulturne družbe. Poudarja družbeni doprinos starejših ljudi in poziva vse evropske institucije, da prepoznajo in krepijo solidarnostne vezi med generacijami. To je pot v smer premagovanja današnje finančne in družbene krize ter osnovni razlog za starosti prijazno skupnost.
Upam in pričakujem, da bo njen duh sporočilnosti našel mesto v slovenskih zakonodajnih dokumentih,
naša skupna naloga je povečati prepoznavnost stranke SLS, članico Evropske ljudske stranke, in njeno programsko naravnanost na »ljudskost« s ciljem, da na volitvah 2014 dobi mandat v evropskem parlamentu. To bo osrednji politični dogodek leta, ki mora pritegniti na volitve vse naše člane in simpatizerje. Treba bo tudi koordinirano sodelovati z Zvezo seniorjev NSi in Klubom seniorjev SDS pri vprašanjih, ki zadevajo interese upokojenske populacije doma in v tujini.
Na mednarodnem področju: sodelovanje pri odločitvah, ki izhajajo iz mednarodnega delovanja Evropske zveze seniorjev. Podpiramo demokratične pristope naših članov v državah, kjer nekateri režimi z represijo dušijo svobodno voljo ljudi.
V letošnjem letu so naše osrednje aktivnosti podrejene evropskim parlamentarnim volitvam. Povečati želimo volilno udeležbo in ljudi spomniti na demokratične pridobitve članic EU, predsedstvo ESU bom seznanjal s dobro prakso iz naše države, ki jo ustvarjajo politične stranke in civilna družba. Ljubljanski festival za tretje življenjsko obdobje je vzorčen primer dobrega sodelovanja in ustvarjanja društev slovenskih upokojencev.
Kakšne prednostne naloge ste kot predsednik Zveze upokojencev pri SLS določili za leto 2014?
Na letni konferenci ZU decembra 2013 smo potrdili glavne smeri delovanja. Navajam nekaj najvažnejših: glavno pozornost bomo namenili organiziranosti ZU na terenu in pridobivanju članstva. V skladu s Pravilnikom o delu Regionalnih odborov bomo vzpodbujali ustanovitev Regijskih odborov ZU. Pričakujemo njihovo aktivno vključitev v pripravo evropskih in lokalnih volitev 2014, nadaljevali bomo z akcijo Povežimo Slovenijo, ki jo promovira dr. Drago Čepar, predsednik Mestnega odbora ZU v Ljubljani, nadaljevali bomo prakso pogovorov s člani Poslanske skupine SLS v Državnem zboru RS o vprašanjih, ki zadevajo upokojence. Želimo, da se sliši tudi naše mnenje.
Oživili bomo redne stike med predstavnikom vodstva in našo zvezo ter z Novo generacijo pri SLS. Tako bomo dosegli pretočnost informacij, ker ZU in NG nimata člana v vodstvu stranke, aktivno bomo sodelovali z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in s Koordinacijskim odborom seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS) pri vprašanjih, ki zadevajo interese upokojencev, za člane ZU bomo organizirali računalniški tečaj na sedežu stranke, javno se bomo odzivali na pomembnejše politične dogodke, ki so pomembni za ZU in posredno za stranko, mlajše člane ZU bomo spodbujali za šolanje na Politični akademiji pri SLS.
Ali Zveza upokojencev pri SLS vzdržuje redne mednarodne stike z drugimi sorodnimi zvezami?
Seveda. V teh letih članstva smo navezali stike z Avstrijsko zvezo seniorjev pri Avstrijski ljudski stranki. Srečujemo se enkrat letno na Politični akademiji za vodilne člane Evropskih seniorskih organizacij. Gostili smo jih tudi na stranki v okviru predavanj, ki jih je organizirala Politična akademija pri SLS.
Pogosto se na sejah srečujemo z belgijsko CD&V-Senioren (flamsko krščansko-demokratska stranka seniorjev) in seniorji valonske CDH, češko in poljsko seniorsko organizacijo ter HDZ (Hrvatsko demokratsko zajednico).
Po vsem navedenem sodeč ste zelo aktivna oseba. Bi tak življenjski slog priporočili tudi drugim upokojencem? Kako ohranjate ravnovesje med še vedno zelo polnim delovnikom in družinskim življenjem?
Vsakdo si izbere svoj slog življenja. Mene vodi optimizem, radovednost, druženje z ljudmi. Kar delaš, delaj z veseljem in uspeh je skoraj zagotovljen. Namreč, ne pozabi na kanček sreče. Harmonija v družinskem okolju, pohodi po kultnih gorah mojega kraja ter odkrivanje duhovnih in tvarnih čudes oddaljenih dežel so moja »zlata vaga« ravnovesja.