Ljubljana, 24. januar 2014 – Predsednik SLS Franc Bogovič je na današnji 53. izredni seji DZ RS predstavil stališče PS SLS glede predloga priporočila v zvezi z neobvladovanjem investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki resno ogroža razvoj slovenske energetike in javne finance_

»Naj takoj v uvodu povem, da v SLS podpiramo, da se o tako zahtevnem projektu, kot je TEŠ 6, večkrat spregovori v parlamentu. Podpiramo tudi iskreno, odkrito in pošteno besedo ter, da odstremo čim več tančic s tega projekta. Strinjam se tudi s predhodnikom, ki je dejal, da se je treba v državi otresti dvomov o koruptivnih dejavnostih in čim več integritete vnesti v politiko.

 

Gre za investicijo, ki je takoj za avtocestnim križem, mislim, da druga največja investicija v samostojni Sloveniji in prva v enem kosu, če smem temu tako reči, ter investicija, ki temeljito vpliva na našo prihodnost, tako z vidika stroškov in poteka investicije kot na koncu tudi cene električne energije. Danes je bilo že rečeno, da je zdaj že kar dobro desetletje, odkar se je o tej investiciji začelo govoriti. In bodimo vsi skupaj toliko pošteni in odkriti, da priznamo, da je to desetletje razdeljeno s prvimi petimi leti visoke konjunkture, ki je kulminirala ravno v napačnem času, ko so se z vidika tega projekta podpisovale vse pogodbe, in druga polovica tega desetletja, ko je cel svet, ne samo Slovenijo, zaznamovala velika ekonomsko-gospodarska kriza. To je obdobje, v katerem je od leta 2004 pa vse do konca leta 2008 cel svet, primerno tudi Evropo, zaznamoval velik porast porabe električne energije, velik porast cen električne energije, po Evropi so se vrstili električni mrki, v Italiji, Nizozemski, v Ameriki so sistemi razpadali. Cena električne energije pa je v tem času zrasla s 40 evrov na megavatno uro na 90 evrov na megavatno uro.

V tem času je proizvodnja iz TEŠ-a in še danes predstavlja približno tretjino do 40 % slovenske elektro oskrbe. Vemo vsi, da je energetsko okolje zelo pomembno, da ga lokalna skupnost sprejme in Šaleška dolina je dosegla družbeno sprejemljivost glede tega okolja panoge tudi v povezavi z rudarjenjem in s proizvodnjo električne energije velikih podjetij, ki so povezani z energetiko. Sam izhajam iz okolja, kjer smo bili zaradi neke družbene sprejemljivosti večkrat označeni, da smo jedrski lobi. Šaleška dolina je pokazala odgovoren odnos, da so to sprejeli. Vemo, da je od te investicije odvisen ne samo obstoj TEŠ-a, ampak tudi premogovništva in vsega, kar je povezano v tej dolini. Govorimo torej o veliko večji stvari kot zgolj o samo tej investiciji.

Danes smo tu slišali s strani gospoda Meha, pa tudi stroka ves čas govori, da je tega premoga za naslednjih 30, 40 let.  Kar se tiče samega umeščanja tega dokumenta so bili sprejeti strateški dokumenti najprej v TEŠ-u, strateški dokumenti v Holdingu slovenskih elektrarn in tudi v okviru Vlade RS v letih 2004–2008. Na osnovi teh podatkov, ki so bili pridobljeni iz teh energetskih družb, je bilo zapisano, da je to strateški projekt vlade s številko 600 milijonov evrov. Tisti, ki danes še vedno govorijo, da je bil ta projekt na začetku ovrednoten na 600 milijonov, tudi zavajajo v tem delu, ker je bila to ocena, ki je temeljila na tem, da so se v tistem trenutku takšni objekti gradili približno s ceno tisoč evrov po megavatu. Nič kaj več ni bilo od tega izračunanega v tistem času.

V letih od 2006 do 2008, je prišlo obdobje, ko je bila najhujša konjunktura, in če se spomnite, tako kot so rasle cene elektrike, tako so podobno rasli tudi materiali, iz katerih se takšnih objekti zgradijo in vse, kar je vezano na to. Zato pravim, da je bil povsem napačen čas z vidika izvedbe investicije, v katerem so se sprejemale dokončne odločitve okoli tega. Novembra v letu 2006 je bil prvi takšen investicijski program pripravljen, ki je temeljil, in je bil narejen na pričakovani ceni opreme. Ko se je v tistem času dobilo ponudbo, koliko bi naj stala ta oprema, se je videlo, da je oprema 870 milijonov in je bil novembra 2006 investicijski program 870 milijonov za opremo, 105 milijonov za gradbena dela, 22 milijonov strošek investiranja, 70 milijonov, se je ocenjevalo, za financiranje, skupaj milijardo 70. To je bil november 2006. Od tam naprej je potekala ta velika dilema, ali ta objekt sprejeti in cene so naraščale. Ta cena je bila že za mnoge v tistem trenutku previsoka in od tu naprej se potem zgodi leto 2008, ko se v okviru Evrope sprejme energetsko okoljski paket, ki je bil resnici na ljubo velika omejitev za umestitev takšnega projekta, na drugi strani pa tudi realnost, da je iz lignita proizvedenega tretjina tega premoga.

Sam sem bil tudi v letih 2007, 2008 v Nadzornem svetu Holdinga slovenskih elektrarn, tako da sprejmem tudi sam del te odgovornosti, če je kaj narobe z menoj in naj tudi tisti,

ki so pristojni, preiščejo. Vem pa, v kakšnih pogojih so se že takrat sprejemale te odločitve. Velikokrat so prihajali ti investicijski programi z velikimi zamudami na Holding Slovenskih elektrarn iz TEŠ-a in vedno je bila neka časovna stiska in pa grožnja, kako se bo elektroenergetski sistem Slovenije praktično razletel. In v takšnem vzdušju je bila v letu 2008 že podpisana tista prva predpogodba, ki ima za sabo 25-milijonsko obveznost.

Konec leta 2008 je kriza neumorno udarila v slovenski prostor, evropski prostor, kot sem že dejal, se je v Bruselj sprejel energetsko okoljski paket in takrat smo mnogi, ki smo kaj vedeli o tej investiciji, začeli opozarjati, da je treba v tem parlamentu o tem odgovorno spregovoriti in se ponovno odločati. Ni res, da sem sam v jedrskem lobiju in da se borim za blok 2, kot so govorili. Na koncu leta 2008 in začetku leta 2009 je bil usodni čas, ko bi lahko to investicijo zaustavili. Zaustavili na takšen način, da bi rekli ne pogodbi za 870 milijonov z Alstomom, da bi odprli še enkrat ta pogajanja, jo znižali, ker so tudi materiali začeli drastično upadati. Jaz sem prepričan, da bi lahko znižali za bistveno, bistveno več kot je tistih 25 milijonov. Na drugi strani pa bi se predvsem lahko odločili še enkrat, ali v energetski sistem sodi tako velik blok, kot smo ga načrtovali.

Poslanec DZ RS sem postal konec leta 2008. V rokah imam gradivo, ki sem ga sam pripravil za točko, ki se je odvila v tem DZ RS. Moje poslansko vprašanje Borutu Pahorju je bilo prvo poslansko vprašanje iz opozicije, ki je dobilo zadosti glasov, da se o tem opravlja razprava v Državnem zboru RS. 30. marca je bilo to izglasovano, 15. maja se je opravila razprava na osnovi gradiva, v kateri sem navedel to, na kar sem zdaj opozarjal. Zaključki, ki sem jih takrat predlagal, so šli v sledečo smer_ »Pred posameznimi odločitvami na področju energetike je potreben strateški premislek o nadaljnjem razvoju, ki bo zapisan v strateškem dokumentu, in sicer v obliki novelacije nacionalnega energetskega programa. Naslednji koraki v slovenski energetiki, kot so potrjevanje posameznih investicij, predvsem TEŠ 6 je bila ta investicija, ki jo je bilo treba potrditi. Ali reorganizacija Slovenskega energetskega sistema se lahko sprejmejo zgolj na podlagi strateškega dokumenta, ki je po razpravi v strokovni javnosti potrjen v DZ RS.«

Žal je šlo mimo tega po takšnih manirah, kot se deluje v tej koaliciji. Marca 2009 je bil sprejet NIP 2, novelacija investicijskega programa, in takrat je bil ta noveliran investicijski program težak 1 milijardo 424 milijonov. To pomeni, da govorimo o 1 milijardi 430, tu kjer smo danes. Marca 2009 sem postavil poslansko vprašanje o tem in odvila se je razprava. Na tej razpravi je bil prisoten predsednik Vlade RS gospod Borut Pahor 5, 6 ur. Resorni minister, gospod Matej Lahovnik, član Zares-a, ki se danes javno predstavlja kot edina stranka, ki je temu nadaljevala, je bil kot resorni minister cel dan v Prekmurju, tako mi je predsednik Vlade RS takrat dejal, da je imel neko obveznost in se je umaknil v Prekmurje. Ta isti minister je za moje pojme odgovoren, da je bil do novembra 2009 sprejet novelacijski program 3 v višini 1 milijardo 189 milijonov. To je ta preskok iz marca do novembra 2009.

Oktobra 2009 je bila podpisana dokončna pogodba in v tem novelacijskem programu je bila oprema vredna že 963 milijonov, gradbena dela 83 milijonov, stroški investitorja 10 milijonov, stroški financiranja 131 milijonov, čeprav so bili marca stroški financiranja 225 milijonov, so se čudno znižali na 131 milijonov. V tem novelacijskem programu 3 se prvič pojavi teh 25 milijonov kot poseben strošek in podobno. Opreme, montaže, katere na začetku ni bilo nikjer predvidene, je bila v tem NIP 3 že 95 milijonov in v NIP 5 156 milijonov, to je pa, ko pridemo do 2 milijardi 303. In ko iščemo te politične odgovornosti, bodimo jasni, eksaktni, odkriti in povemo, kdaj se je kaj zgodilo.

Res je to, da je bil kolega Vizjak minister, ko se je izdalo energetsko soglasje, kot je bilo že rečeno na odboru. To je osnova, da se lahko nadaljuje naprej in brez kakršnegakoli potvarjanja resnice iščimo, kaj se je zgodilo od marca do novembra 2009. Meni je vse jasno. Nekdo se je dogovoril s poslovodstvom TEŠ, da stroške fiktivno zniža za ta znesek med milijardo 424 in milijardo 189, kar je bilo v tistem trenutku družbeno politično sprejemljivo, da je odločitev okoli projekta padla. Če me kdo prepriča v nasprotno, mu bom na osnovi argumentov, dal eno plačo takoj, ker tukaj je ključna odgovornost. S tega mesta lahko odgovorno rečem, takrat so vsi, ki so to delali, vedeli, da bo to stalo milijardo 430.

Takrat so verjetno tudi vedeli, kdo bo dobil kakšno provizijo. Ali je bil to Inženiring, ali je bil to kakšen svetovalec, ali je bil to kdo odgovoren kje. Verjamem, da je v eni milijardi 400, kjer 1 % predstavlja 14 milijonov, precej prostora za mrhovinarje, ki se očitno plazijo v slovenskem političnem gospodarskem prostoru in tudi tukaj verjetno ni nič drugače. Zato bom na koncu zaključil, kaj predlagam. Že avgusta 2011 ob izdihljajih Pahorjeve vlade je bilo predstavljeno, da je to 1,3 milijarde, milijarda 302 milijonov evrov vreden projekt. V tistem času in v tem času pač naraste ta oprema že iz prej 963 milijonov za celih 100 milijonov na milijardo 63. Naj kdo poišče, kaj se je zgodilo od novembra 2009 do avgusta 2011, in še enkrat povem, nisem noben pristaš, da mi spet neke tuje revizorje vlačimo v to državo, ker je to že tolikokrat pregledano, da če nekdo vzame zadevo zares v roke, bo vse odkril in med tistimi desetimi ljudmi, ki so v tem krogu, se naj poišče, kdo je za to odgovoren.

In tako je bila ta Novelacija investicijskega programa 2004, avgusta 2011 narejena. Potem se je zgodil padec Vlade RS in nastopila je naša vlada, v kateri sem tudi sam sedel. Naj opišem zelo iskreno, kaj si mislim o tem, ko smo septembra 2012 na mizo dobili enako, podobno številko, prej je bilo milijardo 302 milijonov 747, novembra, septembra 2012 smo dobili pa milijardo 302 milijona 492, za nekaj sto tisoč evrov je bilo razlike. Dobili smo spet rezultat, za katerega je takratno vodstvo ocenilo, da lahko vladi dajo dokument v roke, da bo poroštvo sprejeto v tem DZ RS. Mislim, da smo tudi tisto poslovodstvo spravili v neko situacijo, ko se je v enem trenutku verjetno zavedajoč se vseh številk odločilo, da bo Vlado RS zavedlo. To, da smo bili zavedeni, kot cela Vlada RS, cel parlament, pričajo sedaj podatki, to kar je sedanji direktor TEŠ odkrito povedal poleti lansko leto, da je isti dan direktor TEŠ, ko je podpisal pred Vlado RS, da je ta cena končna, podpisal anekse k tej pogodbi za preskok iz te milijarde na dobro milijardo 400. Ve se, gospod Tot je bil direktor takrat in če je dopoldan upal podpisati poroštveno izjavo in garantirati s podpisom odgovorne osebe TEŠ-a, da je to milijarda 302, pol leta kasneje zaključena pa za sto milijonov dražja, je odgovoren in se nehajmo sprenevedati in zato ne rabimo nobenega iz tujine. In tu smo danes.

Jaz mislim, da smo bili lansko leto, kot vlada, kot parlament, kot državljani vsi skupaj jasno zavedeni. Najbrž je bila tudi situacija takšna, da smo s podražitvami dobili evropske kredite, in ko je investicija rasla, so postali pozorni v Evropski investicijski banki in tudi v Evropski banki za razvoj, ko smo te kredite dvigovali in prišli do 750 milijonov, da je bil pogoj poroštvo države in tudi, če bi nam lansko leto gospod Tot odkrito povedal, oziroma novembra, septembra 2012, da je to že milijarda 400, smo mi že imeli ta projekt zavožen. In bi se zopet odločali med samimi slabimi stvarmi, ker kot sem že dejal, odločitve in pa zagotovo za kot vidimo iz stroškov opreme, za milijardo in več stroškov, je bilo narejeno v letu 2009, ker tisto pogodbo z Alstomom bi zelo težko še razdrli, ali pa je nihče ni hotel.

Zato sem šel skozi nekatere postavke, in prav je, da zelo jasno lociramo odgovorne in kot je dejal predsednik oziroma član protikorupcijske komisije, če je treba za 1,5 milijardno investicijo sprejeti poseben zakon, je moj glas dvakrat za ta zakon in verjamem, da ga bomo vsi mi dali, ker govorimo o 1,5 milijarde evrov. Če je potreben poseben zakon zato, da bo to javna razprava, da bodo ljudje, da bodo tisti, ki imajo težave zdaj s pridobivanjem dokumentacije, prišli v jedro problema, to sprejmimo. In naj tisti, ki so za to odgovorni, ne mi, dejansko te ljudi postavijo tja, kamor sodijo. Mi pa nimamo danes nobene dobre rešitve. Zagotovo je za projekt, kar se tiče investicije, porabljen ves denar. Objekt še ni ves zgrajen, so pa podpisane pogodbe. Vsaka prekinitev takšnega projekta pomeni, da bomo mi plačali za kazni pogodbenikom, ki pač ne bodo mogli zadeve izvesti do konca in konzervirati objekta.

Ta holding in pa slovenska energetika mora zagotoviti to, da se holding ne poruši, in da ne bo treba 750 milijonov evrov vračati, ker to so bistveno bolj ugodni krediti kot tisti, ki smo jih dobili za sanacijo bančne luknje. In ne vem, od kod jih bomo še, kje bomo še enkrat ta denar dobili. Zresnite se in ne kličite tistih, ki so nam ta denar dali, da bodo prišli drug dan pa zahtevali od nas vračilo tega denarja. Bodite toliko odgovorni tudi v vladi in ne na tem projektu še naprej nabirati teh političnih točk. Zato mislim, da je treba ta projekt zaključiti. Zelo me moti to, da ga zaključujejo iste skupine, ki so ga tudi zavozile. Mislim, da nas čaka zelo hudo delo, da najprej, kot sem že dejal, slovenska energetika strne vrste in ta projekt zaključi. Hkrati pa mora narediti to, da bo preučila, kako bo v teh nemogočih razmerah z energetiko poslovala v naslednjih letih. Tu pa mislim, da zdaj, ko je ta projekt 50 milijonov izgube na leto ne bo delala, če bo projekt stal, če bo potrebno, če bo možno ceneje elektriko uvoziti pa bo mogoče to bolj pametno, za leti 2016, 2017, ko že vemo približno, kakšne bodo cene. Ali pa ne bo porabil tri milijone ton lignita ampak bo porabil milijon ton lignita.

Mislim, da je ključno za nas, da naredimo vse pogoje, da lahko odgovornost, ki jo je tu nedvomno treba poiskati, da pristojne institucije pridejo do odgovornih, če je treba, kot sem že dejal, sprejeti zakon, ga sprejmimo in naj, za božjo voljo, pridejo stvarem do dna. Hudo iskanje teh ljudi ni več potrebno, ker njihov krog je že identificiran.  Mislim, da moramo čim prej to investicijo zaključiti in potem vzpostaviti pogoje, da se bo ugotavljajo, pod katerimi pogoji bo v prvih letih, ko je zdaj s tako nizkimi cenami slovenska energetika najlažje izšla. Vse ostalo, se mi zdi, je okoli TEŠ-a že zdaj nek balast, ki je zelo uporaben za dnevnopolitične potrebe. In bi res predlagal, da se osredotočimo na bistvo tega problema.

Zagotovo pa mislim, je bilo napačno na seji odbora, kjer je koalicija enostavno mirno zavrnila te predloge, ker se o tem niso želeli pogovarjati. Mislim, da so bili predlogi korektni, šli so v smeri, da se ta projekt spremlja naprej, in mislim, da bi morali na vsaka dva ali tri mesece dobiti res brez vsakega zavajanja jasno situacijo tega projekta in s strani odgovornih, tako v TEŠ, Holdingu, ministrstvu, usmeritev, kako bomo projekt zaključili in kako bo ta projekt deloval.

V Slovenski ljudski stranki bomo podprli predlog, da pridemo do resnice v zvezi s TEŠ, izogibali se bomo pa vsem populističnim vložkom, ki so res nepotrebni pri tem projektu. Želimo pa si, da bi odgovorni tako na področju poslovodstva podjetij, ki so delovala, nadzornikov teh podjetij, raznih svetovalcev pa vse do politično odgovornih ljudi za ta projekt, odgovarjali, kjer je pač treba poklicati na odgovornost.«