Rešitev je v demokratični in pravni državi, v kateri bo vsak ne glede na položaj ali politično pripadnost odgovarjal za svoja dejanja, ter v spodbujanju delodajalcev za vlaganja v nova delovna mesta, inovacije in investicije za doseganje večje dodane vrednosti

Intervju s predsednikom Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije (DNSOS) Ivanom Cencljem

Ljubljana, 27. januar 2014; Avtor_ Služba za odnose z javnostmi SLS

1. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo decembra 2013 registriranih 124.015 brezposelnih, kar je 3,9 odstotka več kot novembra in pet odstotkov več kot decembra 2012. Številka je zaskrbljujoča, grenkoba in osebna stiska nezaposlenih in njihovih družin pa nedvomno velika. Kako kot ustanovitelj in predsednik Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije vidite okoliščine, v katerih je ta trenutek Slovenija in kje vi vidite možnosti za zajezitev krize in povečanje zaposlitvenih priložnosti za ljudi?

Slovenija je ta trenutek v zelo nezavidljivem položaju, vse več je stečajev dobrih podjetij in razpasene korupcije na vseh ravneh v naši državi. Čeprav imamo naravne danosti in pridne delovne ljudi, ki so v svetu zelo priznani, naša politika to ne zna ali noče izkoristiti. Mislimo, da se vsi, ki bi lahko pognali gospodarstvo in seveda večjo zaposlitev, obnašajo do ljudi in lastne države mačehovsko ter ne vidijo dlje od svojega žepa. Dokler ne bo v glavah gospodarstvenikov in politikov prevladovalo prepričanje, kot v skandinavskih državah, da je človek začetek kapitala in najvišja vrednost v samem začetku kapitala, ki lahko s poštenim in trdim delom ustvarja dobiček, bo naša lepa dežela tonila v še večjo krizo.

Zajezitev krize bi dosegli z odpiranjem večjega števila delovnih mest. Z več zaposlitvenimi možnostmi in boljšimi perspektivami za delo lahko tudi preprečimo beg možganov iz naše države. Rešitev vidim v tem, da je treba stimulirati tiste delodajalce, ki znajo vlagati v nova delovna mesta in z inovacijami ter investicijami večajo dodano vrednost itd., ter s tem, da se jim dobiček ne obdavči pod pogojem, da ga 90 % vložijo v razvoj podjetij, odpiranje novih delovnih mest ter izboljšanje pogojev dela, ki naj bo delavcu bolj prijazno.

2. Pred časom ste dejali, da vašega društva nezaposlenih in socialno ogroženih nihče, tudi vlada, ne jemlje dovolj resno. Je zdaj kaj drugače, uspete prek delovanja vašega društva vplivati na kakšne vladne odločitve?

Na žalost je še vedno tako, da nam politika onemogoča sodelovanje pri pomembnih vprašanjih samega našega bivanja. Da, želimo si sodelovanja povsod tam, kjer se odloča o prispevkih in dajatvah, ki zadevajo te ljudi (v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, matičnih odborov Državnega zbora RS, Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS, Ministrstva za finance RS, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS). Veseli bi bili sodelovanja tudi pri ustvarjanju zakonskih aktov, ki obravnavajo zadeve, ki se tičejo ljudi na socialnem robu naše družbe. Poudariti moram, da je našim prošnjam za sodelovanje kljub prošnjam vsem političnim strankam in njihovim poslanskim skupinam prisluhnila le SLS, za kar so naši ljudje iz srca hvaležni.

3. Ljudje, ki so brez služb, in so ujeti v vrtincu vsakodnevne borbe za preživetje, revščine, se velikokrat zatekajo k molku, se bojijo izpostavljati, da ne bi izgubili še tisto malo, kar imajo. Zdaj bo marsikaterega od njih prizadela tudi uvedba davka na nepremičnine. Ste se zato kot eden izmed prvopodpisnikov pridružili Peticiji proti davku na nepremičnine? Kakšne bodo posledice tega davka za brezposelne in socialno ogrožene?

Seveda, mi smo pristopili k peticiji proti uvedbi davka na nepremičnine zaradi nepravičnosti in samih nepravilnosti, ki so v zakonu (če imaš stanovanje, naj se obravnava stanovanje ne glede, ali je to osebna lastniška hiša - lastnina, ali je ta v bloku, saj to bi bilo demokratično in pravno utemeljeno). Posledice davka na nepremičnine bodo za ljudi, ki so v preteklosti reševali svoj in stanovanjski problem svojih potomcev, da niso bili na plečih države in jo s tem bremenili ter so tako reševali ta problem z gradnjo individualnih hiš (pri njih je vrednotena cela lastnina ne samo kot nosilec stanovanja), sigurno težke in jih bodo občutili kot nedemokratične in krivične. Poleg tega vemo, da so socialni transferji zelo minimalni in ne zadostujejo niti za preživetje, kaj šele za plačilo položnic. Nezaposlenim in socialno ogroženim zato grozi neplačilo obveznosti do države in posledično deložacija s strani države ali bank ter tako odvzem premoženja. Država tako načrtno ustvarja reveže in kar je še slabše - klošarje ter nasilje v družinah.

4. Pred kratkim ste postali tudi nov član Slovenske ljudske stranke, v kateri vam izrekamo vso dobrodošlico. Kaj vas je vodilo k odločitvi, da ste se pridružili našim vrstam?

Kot sem že prej omenil, je edino SLS prisluhnila našim predlogom za sodelovanje. In na podlagi priložnosti, da bomo lahko nekako posredno tudi podajali naše predloge ter želje, ki jih bodo poslanci SLS lahko zagovarjali tudi na zasedanjih Državnega zbora RS, sem se odločil da postanem član SLS. V predsedniku SLS Francu Bogoviču vidimo iskrenega in delovnega človeka, ki po našem pri razgovoru z nami nima fige v žepu in stoji za svojimi besedami in dejanji.

5. Na katerih področjih se boste vključili v strokovno delo stranke in kakšni so vaši predlogi za politično delo SLS na področju izboljšanja zaposlenosti v Sloveniji ter socialnega položaja ekonomsko najranljivejšega sloja prebivalstva? Kaj lahko po vašem mnenju SLS še stori v svoji skrbi za socialno ogrožene?

Želimo se vključiti v strankine strokovne odbore povsod tam, kjer se obravnava socialna politika (sociala, delovna razmerja, socialni prejemki, zaposlovanje itd.). Mislimo, da lahko za te ljudi storimo skupaj veliko_ mi prek opozarjanja na nepravilnosti, ki se dogajajo v naši družbi, na stiske, ki prizadenejo te ljudi in seveda na neenakost pred zakonom, ki je zelo očitna in v nebo vpijajoča. Poslanci SLS pa seveda opozarjajo in vlagajo amandmaje, ki vsebujejo naše predloge in rešitve. S takšnim skupnim delom lahko večamo razpoznavnost delovanja stranke med ljudmi, ki so v socialni stiski, in med nezaposlenimi. Skupno delo in pogosto sodelovanje z javnostjo nas bo zagotovo lažje pripeljalo do oblikovanja dobrih praks in rešitev za spodbudo ljudem v stiski.

6. Kakšna je vaša vizija Slovenije? Smo lahko optimistični, da jo bomo s skupnimi močmi,  povezovanjem vseh dobromislečih in trdim delom vendarle uspeli pripeljati iz krize in omogočiti lepšo prihodnost, v kateri bo ljudem v čim večji meri omogočeno dostojno življenje?

Naša vizija je demokratična in pravna država, v kateri bodo vsi enaki ne glede na položaj ali politično pripadnost, tako da bo vsak odgovarjal za svoja dejanja. Mislimo, da smo lahko optimistični, saj stranka SLS ima dovolj pozitivnega naboja in seveda poštenih ljudi. Prepričan sem, da bomo s trdim delom, pravičnostjo, demokratičnostjo, enakostjo pred zakoni, kaznovanjem korupcije (ne glede na politično pripadnost ali status), delno oprostitvijo davka na dobiček v primeru odpiranja novih delovnih mest, povečevanjem investicij, ki so inovativno naravnane, izboljšanjem delovnih pogojev zaposlenih (poudarjanje človeka kot nosilca kapitala in dobička – različne ugodnosti za boljše počutje na delovnem mestu), povečanjem števila socialnih stanovanj, večjo pomočjo in uvedbo socialnih podjetij, kjer bodo prek javnih del dobili delo nezaposleni, preprečitvijo odtekanja financ v davčne oaze, z večjo kontrolo javnih razpisov, enakovredno obravnavo vseh nevladnih organizacij na javnih razpisih - to državo naredili bogato in življenju za vse generacije enako pravično ter prijazno.