Ljubljana, 27. januar 2014 - V imenu Poslanske skupine SLS je prvi dan 21. redne seje Državnega zbora RS ustno poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu postavil poslanec SLS Janez Ribič:

»Verjetno najbrž ni treba posebej opozarjati na slabo stanje na področju vzdrževanja slovenskih vodotokov, ki se iz leta v leto še slabša. V preteklem času so nekatere dele naše države ponovno prizadele poplave, ki vedno znova sprožijo nešteto vprašanj o odgovornosti za nastale posledice. Odgovor je vedno in ga iščemo v pomanjkanju finančnih sredstev, da so vodotoki tako slabo vzdrževani. Prejšnja vlada oziroma pristojni minister Bogovič je zato tudi začel s sistematičnem reševanjem področja vodarstva - tudi z ustrezno reorganizacijo. Pripravljati se je namreč že začel načrt upravljanja voda. Vlada se je zamenjala, kaj se dogaja zdaj, nisem seznanjen,  ne vem. Sam sem prek poslanskih vprašanj tako v preteklem kot tudi v aktualnem mandatu kar nekajkrat izpostavil velik pomen izgradnje visokovodnih nasipov na levem bregu reke Drave med Mariborom in Ptujem. S tem bi se zagotovila poplavna varnost prebivalcev Dupleka in okoliških krajev. Kot vemo vsi, gradnja tega nasipa namreč zamuja že desetletja in več. Kako podcenjujoč je bil skozi vsa ta leta odnos države do tega problema, se je prek vseh razsežnosti izkazalo novembra 2012, ko so občino Duplek prizadele najhujše poplave v zadnjih 10 letih, ki so samo v omenjeni občini povzročile za 4,5 milijona evrov škode. Stvari so se začele premikati šele po poplavah, slabo leto nazaj pa je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje končno tudi po mojih prizadevanjih objavilo javno naročilo za izgradnjo protipoplavnega nasipa, za katerega so zagotovljena sredstva tudi iz Kohezijskega sklada. In vprašanje: v kateri fazi se nahaja projekt gradnje visokovodnega nasipa Zgornji Duplek ter projekt ureditve Drave na območju Malečnika in visokovodni nasip Dogoše? Ali predvideni zaključek investicije ostaja sredina leta 2015? Kaj ste kot minister naredili za izboljšanje stanja slovenskih vodotokov? V kateri fazi se nahaja načrt upravljanja voda, ki je bil zastavljen že konec 2012? Koliko finančnih sredstev letno je bilo namenjenih urejanju vodotokov od 2004 do 2013? Koliko sredstev je bilo 2013 namenjenih skladu za vode? Kateri zavezanci so v sklad prispevali največ? Za katere investicije so bila porabljena sredstva?«

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je odgovoril_

»Bom zelo natančno odgovoril. Moja prošnja je samo, da če nama zmanjka časa, mi dovolite, da vam natančno ta del o uporabi denarja iz Vodnega sklada, ker je zelo dosti postavk od 2004, kakor ste zaprosili, potem tudi pisno dostavim. Prvo vprašanje je bilo, kaj se dogaja trenutno na projektu porečja Drave, prva faza. To je projekt, kjer je ocenjena vrednost del občine Duplek 4,2 milijona evrov brez davka na dodano vrednost in 2,4 milijona evrov mestne občine Maribor, torej skupaj 6,6 milijona evrov brez DDV. Stanje je naslednje. 2013 se je dopolnila gradbena dokumentacija, pridobivale so se služnosti in opravljene so bile geotehnične preiskave zemeljskega  materiala na trasi nasipa. Te dni, v začetku letošnjega leta, takoj, ko breme omogoča, se začne operativni začetek gradnje nasipa. Povsem smo odvisni samo še od bremena, vsi ostali pogoji so izpolnjeni, in še naprej velja, da je zaključek projekta sredina leta 2015. Bomo pa, kar ste tudi že pred tem predlagali, občankam in občanom predstavili terminski plan investicije, tako da bo obveščenost največja. Drugo vprašanje je bilo, kaj smo 2013 naredili na področju voda. Največji napor je bil  narejen na področju kohezijskih projektov. Tudi javno sem povedal, da ta napor ne bi bil uspešen, če ne bi že predhodna vlada omogočila dodatnega projekta prek overcommitmenta. Brez tega denar ne bi bil rešen in dobra novica je, da smo lani podpisali za 300 milijonov evrov novih pogodb o sofinanciranju. Kar je pomembno - večina jih gre ravno za stvari, ki so povezane z vodo. In mogoče še kot dodaten podatek, ki govori o koheziji. Novembra in decembra lani smo izvedli toliko sofinanciranj kakor recimo v celotnem predhodnem letu. Letošnje leto bo prelomno, saj moramo izkoristiti zelo dosti denarja, da bomo ves denar, ki ga kasneje ne bo na voljo, tudi izkoristili. Lani, kar se tiče samih projektov reorganizacije ministrstva, moram reči, da še vedno imamo cilj in to je, da se ministrstvo prilagodi potrebam po vodah s 1. marcem. Ne bo novih institucij, ampak notranja reorganizacija. Pomeni, da iz direktorata, če preprosto povem, za kohezijo in za investicije, ta direktorat nagradimo na direktorat za vode in investicije. Torej vse, kar se dogaja z vodami znotraj ministrstva, vključno z upravljanjem denarja, bo na tem direktoratu, ostale javne službe pa se porazdelijo po ostalih direktoratih. Cilj v tem trenutku je še vedno 1. marec. Kar se tiče načrtov za opravljanje z vodami. V Sloveniji imamo dva - podonavski in potem del, ki pokriva področje Jadrana. Tukaj trenutni načrt, o katerem smo tudi govorili, je v pristojnem odboru zaradi poročil Računskega sodišča, se nam izteka leta 2015, tako da pravi načrt dejansko v temelje začnemo delati letos, mora pa biti letos tudi končan, ker ga potem prihodnje leto začnemo izvajati. Je pa to večletni načrt. Predlagam, da starega ne bi odpirali, saj mu rok uporabe poteka, in če bi se angažirali na starem, omenil bi skupino strokovnjakov, ki jih imamo na  razpolago, bi enostavno imeli težave pri izvajanju novega. Kar se tiče finančnih postavk urejanja voda - črpamo iz dveh virov. Prvi  vir je bil denar znotraj proračuna pristojnega ministrstva in ta vir letos usiha, zato ker ga v celoti prenašamo na posebno postavko, ki je namenjena v bistvu upravljanju z vodami, to je na Vodni sklad. Koriščenje tega vira znotraj proračuna pa je bilo takšno: 2004 - 4,5 milijona, 2005 - 5,6 milijona, delam približke, natančno tabelo vam, gospod poslanec, dostavim. 2006 - 6,3, 2007 - 9,5, 2008 je bilo leto, ko je bilo največ izkoriščenega, to je 22,5 milijona in od tukaj naprej so padci, 2009 - 20,9 milijona, 2010 - 14,6, 2011 - 13,1, 2012 - 8,1, 2013 - 7,5 in 8 letos.»

Poslanec SLS Janez Ribič je zahteval dopolnitev odgovora_

»Rad bi rekel, da vsakega ministra do zdaj, ki je bil za to področje, sem nekako opozarjal na sodelovanje med strokovnimi službami v ministrstvu za to področje in seveda lokalnimi skupnostmi, občinami, ki najbolj poznajo problematiko področja okolja, v katerem se pač problem nahaja. Rad bi predstavil dva primera. Rešitev protipoplavni nasip, kar se tiče reke Drave. Nekako smo vedno vsi opozarjali, da bi bilo treba strugo reke Drave očistiti, jo poglobiti in na takšen način bi v tistem času še, ko smo gradili avtoceste okrog Maribora, lahko ta material koristno uporabili. Ampak stroka - kot da je delala za znanega izvajalca - protipoplavni nasipi.

In druga izkušnja - recimo Lovska družina Duplek je pred petnajstimi leti posadila vetrne pasove. Ko veter dvigne mivko, jo potem nese proti naselju in zato smo posadili vetrne pasove. Zdaj so stari petnajst let in projektant je ravno na teh desetih metrih, kjer so ti vetrni pasovi, sprojektiral protipoplavni nasip in je seveda ta les porezal, kot da bo nekdo s tem zaslužil ali kaj, jaz ne vem, ampak problem se nam bo spet pojavil, zato me zanima_ ali podpirate take rešitve ali morda malo preverite, tudi v bodoče še kakšen drug projekt? In ali načrtujete morda kakšno reorganizacijo na področju urejanja oziroma vzdrževanja slovenskih vodotokov, to ste pa že odgovorili, da boste to nekako predali direkciji.«

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je odgovor dopolnil_

»Tukaj moram pa le jasno povedati, da se kot minister ne spuščam v odločitve strokovnih služb, to bi bilo zelo nekorektno od politika. Dejstvo pa je, da pogosto dobijo navodila, da se usedejo tudi z nevladnimi organizacijami in skušajo najti strokovne uskladitve. Upam, da smo na temu področju čim večkrat uspešni, če pa smo vedno uspešni, pa ne bi upal zatrditi na tem mestu. Zdaj pa dovolite kratko poročilo o Vodnem skladu, ki je drugi del financiranja, bom začel od leta 2004, najbolj pomembne postavke in jih potem pripeljal do vključno načrta za leto 2014. Recimo pomembna postavka je, koliko denarja namenimo za pripravo dokumentacije za vzdrževanje, takšno in drugačno, in to se nam giblje od pol milijona pa do recimo milijona in pol 2009 ali dveh milijonov 2011 in realizacije 1,4 2013. Letos, če bo treba, pa lahko za ta namen namenimo še več. Kar se tiče gradnje in investicijskega vzdrževanja infrastrukture_ če je bilo 2004 na razpolago 2,6 milijona evrov denarja,  zelo dosti denarja je bilo potem na razpolago 2007 7,8 milijona, 7,5 milijona 2012. Moram pa reči,da imamo letos za ta namen načrtovano največ do zdaj, to je 10,4 milijona.

Kar se tiče vzdrževanja infrastrukture in tudi opravljanje javne službe; letos imamo na tej postavki 7,6 milijona evrov - oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov pa je dodatek tistim kohezijskim projektom, da je še nekaj denarja na razpolago za kakšne nujne projekte. To se je letno koristilo od dvaintrideset tisoč evrov do milijona štiristo recimo 2007 ali dva milijona štiristo 2012. Letos imamo na tej postavki na razpolago še več, to je 2,8 milijona, seveda pa je Vodni sklad v tem trenutku še vedno najbolj obremenjen prek Zakona o Spodnji Savi, ki ste ga sprejeli poslanci. Če je bila ta  obremenitev 2004 nekaj manj kot milijon evrov, je bila obremenitev 2012 enaintrideset milijonov, 2013 26,6 in 2014 je na tej postavki na razpolago 20,8 milijona. Je pa to po zakonu, ki je bil sprejet tukaj. Če pogledamo skupni znesek koriščenja sklada - 2014 načrtujemo štiriinsedemdeset milijonov, recimo 2004 smo pričeli s 5,4 milijona. Vam pa, gospod poslanec, če želite, celovito tabelo pošljemo v pisni obliki.«

Poslanec SLS Janez Ribič je izrazil zahtevo po razpravi_

»Na podlagi 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se o tej problematiki v Državnem zboru opravi razprava. Namreč mene je zelo zanimalo, koliko sredstev se zbere v tem Vodnem skladu. Nekako imam občutek, da dravske elektrarne veliko prispevajo vanj, ampak na področju porečja Drave in vseh pritokov pa se bojim, da malo prihaja nazaj. Tisto, kolikor pa že prihaja, pa z velikimi napori.

Rad bi tudi, da bi se pogovarjali recimo o tem, zakaj se nihče tukaj ne ukvarja s pridobivanjem ugodnejših mednarodnih finančnih virov za okoljske projekte. Pri tem imam v mislih predvsem ugodna posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. V preteklem mandatu so se že začeli pogovori in bi bilo dobro, da se nadaljujejo. Z ugodnimi posojili bi namreč lahko izvedli številne investicije v vodno infrastrukturo, s katerimi bi izboljšali poplavno varnost, pomagali gradbenemu sektorju in še kaj. Seveda pa je za pridobitev virov Evropske banke za obnovo in razvoj treba imeti pripravljene kakovostne projekte in predvsem voljo. Te pa žal ni, če bi bila, bi se naredilo vse, da se najprej počrpajo vsa kohezijska sredstva iz finančne perspektive 2007–2013, namenjena okoljski infrastrukturi, kjer je realizacija črpanja zgolj 50 %. Menim, da so to prave teme, o katerih bi se lahko pogovarjali v tem Državnem zboru. To niso politične teme, to so teme, ki se dotikajo vsakega od nas, zato pričakujem, da bodo tudi koalicijski poslanci podprli ta razgovor, saj gre za eno zelo pereče področje, pereče vprašanje, in mislim, da tudi vam, gospod minister, lahko na tak način samo pomagamo, da izpeljemo, da bo poplavna varnost v naši državi na višjem nivoju.«

O predlogu poslanca SLS Janeza Ribiča bo Državni zbor v okviru glasovanj odločil jutri, 28. januarja.