»Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli. Vsak doprinos k izboljšanju učinkovitosti sistema za odvzem premoženja, pridobljenega na nezakonit način, je dobrodošel. Skladno s tem je treba vzpostaviti oziroma izboljšati tudi sistem nadzora nad zakonito pridobljenim premoženjem posameznika, ki presega njegove uradno pridobljene prihodke. In to je eden večjih problemov. Trenutno veljavni zakon smo prav tako podprli z željo, da bi bil učinkovit, pa se danes kaže, da je pomanjkljiv, ali pa ga nekateri niso želeli izvajati, nekateri pa so ga izkoristili. Že takrat smo opozarjali, da ni prav, da se odvzem premoženja veže samo na razloge za sum storitve kaznivega dejanja. Zakon bi moral veljati tudi za primere, ko ne gre za sum kaznivega dejanja, ampak za posameznike z nesorazmerno velikim premoženjem. Gre torej za vse primere, ko se je premoženje pridobivalo na sumljive načine in ga oseba danes poseduje, nihče pa je ne vpraša, kako je prišla do njega in če je od tega plačala davke. Veliko takšnih primerov poznamo, torej z večjim ali manjšim nedovoljenim premoženjem. Predlagatelj ob predlogu spremembe tega zakona ugotavlja, da po podatkih, ki so na voljo, ni bil končan še noben postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora. To je seveda skoraj nerazumljivo, zlasti ob dejstvu, da smo dokapitalizirali banke v višini približno 6 milijard evrov. Konec 2012 je bila uvedena finančna preiskava v šestih primerih. Kje so tajkunski krediti, bankirji, direktorji firm, ki so šle v stečaj, firm, ki niso plačale delavcem prispevkov in tako dalje? Pravzaprav vsem tem, o katerih sem govoril, in tudi članom nadzornih svetov, bi bilo treba ne odvzeti, ampak plombirati njihovo premoženje do konca postopkov. Žal se to ni zgodilo. In prav pri tem zakonu je možno razmisliti o tem in ga s tem tudi dopolniti. Na podlagi teh ugotovitev je očitno, da je zakon treba radikalno spremeniti, sistem pač ne deluje. Ob sprejemanju trenutno veljavnega zakona smo nekoč verjeli, da se bo na tem področju končno nekaj premaknilo. Verjeli smo, da bodo pristojni organi stopili skupaj in dokazali, da kjer je volja, je tudi pot, pa temu, žal, ni bilo tako. Še vedno stojim na stališču, da se da, torej - kjer je volja, je pot. In bistvo vsega tega je, da organi pregona sodelujejo od vsega začetka do konca, da so ekspeditivni in hitri. Po petih letih se sledi izgubijo. Po našem mnenju je tudi eden od večjih problemov prav nekonstruktivno sodelovanje organov pregona. Da pa so v ozadju tudi lobiji, ki jim takšno stanje seveda ustreza, pa je več kot očitno. In ti lobiji so bili očitno močnejši. No ja, imeli so tudi denar oziroma ga imajo. Novela zakona ni toliko usmerjena v bistveno povečevanje pooblastil posameznih organov ali v spremembo načel oziroma sistemske zakonodaje, ampak prav v boljšo koordinacijo vseh sodelujočih organov. To je sicer prava smer, vendar pa ostaja vprašanje, ali tudi zadostna. Iz predloga zakona izhaja, da bo DURS po 70 % davčni stopnji obdavčil razliko med uradno pridobljenim in porabljenim premoženjem, kar pomeni, da podatki so in da jih je treba znati le uporabiti. Predlog predvideva tudi ukinitev tako imenovane slabovernosti. Na ta način državnemu tožilcu ni treba dokazati, da je tretja oseba vedela oziroma bi morala vedeti, da je prejela premoženje nezakonitega izvora, kot pogoj za odvzem tega premoženja, in to je dobro, da se spreminja. In to je vprašanje ob splošni razpravi, pa ne zato, da bi danes dobili nanj odgovor, ampak za razmislek ministrstvu in tistim, ki sodelujejo pri pripravi spremembe zakona. Torej - kaj bo s premoženjem, ki ga je nekdo pridobil na nezakonit način in ga potem nekomu ali podaril ali pa nanj vpisal zemljiški dolg? Zato, da je skril svoje premoženje. Tudi na to bo zakon v nadaljevanju moral odgovoriti. Vesel sem, da je na to pred mano tudi že opozoril poslanski kolega. Novela zakona bo zagotovila tudi onemogočanje zlorab z zemljiškim dolgom. Dodana je določba, da se po začetku pravnega postopka ne more začeti postopek poplačila zemljiškega dolga. Tako, kot sem že na začetku povedal - od zakona smo pričakovali več. Zakona se ali ni izvajalo ali so imeli lobiji prevelik vpliv, tisti seveda, ki imajo denar, s tem pa tudi oblast. Nekateri so pa seveda zakon znali tudi izkoristiti. Pomeni - zakon bi naj zlorabili z nedobrovernim zemljiškim dolgom. Seznam je precej dolg. Igor Bavčar za poletno rezidenco in hišo v Murglah, Edvard Oven, nekdanji direktor Republiškega stanovanjskega sklada, za okoli 3 milijone glede na nakup dvomilijonskega zemljišča v Vižmarjih, Ivan Zidar, Dušan Čeligoj, Marko Jaklič, Ljubljanske lekarne, Mihael Karner, Robert Časar, Romana Pajenk, Probanka, Vojtek Volk, nekdanji direktor MIPa, Zdenko Pavček, Zoran Thaler in tako dalje. Veliko jih je. Podatki kažejo, da so ti zemljiški dolgovi, ki so navedeni na nepremičninah, zelo različni. Začnejo se tam nekje pri 100 tisoč evrih in končajo pri nekaj milijonih. In še nekaj. Razlika med vpisom tega zemljiškega dolga je v zapadlosti. Po nekih podatkih, ki smo jih dobili, je recimo zapadlost zemljiškega dolga na primer za Zdenka Pavčka vknjižena do, ne boste verjeli, 2099. Torej - v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke upamo, da bo to pripomoglo k preprečevanju zlorab lastnikov, ki seveda ustvarjajo takšen zemljiški dolg in skušajo z zemljiškim pismom onemogočiti odvzem premoženja nezakonitega izvora. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora podprli, tako kot smo to naredili tudi pri prvi obravnavi.«