Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič: Od Zakona o Slovenskem državnem holdingu, njegove izvedbe in klasifikacije ter strategije upravljanja z državnim premoženjem je odvisno, v katero smer bo šla
SLS Slovenska ljudska stranka

Ponedeljek, 3. Februar 2014 ob 10:23

Odpri galerijo

6ve.6vo.franc.bogovic
Ljubljana, 31. januar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 14. točki dnevnega reda peti dan zasedanja državnega zbora na 21. redni seji k prvi obravnavi Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu je predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

6ve.6vo.franc.bogovic »Danes spet govorimo o Slovenskem državnem holdingu. Ko smo ob koncu 2011 stopili poslanci v klopi državnega zbora, smo bili enotni, da sta zagotovo ključna  projekta, ki nas čakata v tem mandatu, sanacija bančnega sistema in transparentna ureditev upravljanja z državnim premoženjem. Zakaj sta bili to ključni nalogi? Zato, ker smo že konec 2011 videli,  da se je v bankah nakopičilo vse preveč slabih naložb, da se je na nek način tudi skozi te slabe naložbe razkrilo to sodelovanje, sprega  gospodarstva, politike, slabih naložb, velikokrat tudi kriminalnih dejanj in na drugi strani, da so najrazličnejši poskusi ali dobronamerni ali slabonamerni pokazali in odprli oči Slovenkam in Slovencem, da se z državnim premoženjem upravlja slabo. 2012 je bila izvoljena vlada, ki se je tega problema lotila resno in odgovorno. Pripravljena sta bila oba zakona, ki sta govorila tako o upravljanju s slabimi terjatvami kakor tudi o slovenskem državnem holdingu. Mislim, da je bil to eden od resnih poskusov, samo sprejemanje tega zakona, da se poskuša čim več različnih stališč spraviti na skupni imenovalec o temi, ki je zelo zahtevna, o temi, kjer se tudi programske usmeritve različnih strank razlikujejo in kjer je bilo že vnaprej znano, da bo zelo težko priti do nekega poenotenega predloga, o katerem se bomo vsi enotno strinjali. Prek poletja 2012 se je našlo dovolj razuma, modrosti, da se je sedlo v poletnih mesecih skupaj in debata je pripeljala do zaključkov, da sta bila v začetku jeseni 2012 sprejeta oba ključna zakona. Danes je bilo že tukaj izrečeno, da so nekateri res naredili vse mogoče in nemogoče, da bi se ta dva zakona ne uveljavila, da bi se ju preprečilo, da bi ju zadržalo ustavno sodišče, a konec 2012 je ustavno sodišče dalo zeleno luč za uveljavitev obeh. Vsi vemo, da je novo leto 2013 prineslo relativno hitro tudi poročilo protikorupcijske komisije, ki je imelo za posledico razpad vlade. Zdaj je od tega že dobro leto. In kakšna je slika leto po tem? Spet imamo v parlamentu zakon o državnem holdingu. V vmesnem času je bilo izkoriščeno tisto določilo, da naj to funkcijo upravljavca državnega premoženja prevzame Slovenska odškodninska družba zgolj za nekaj mesecev. Ko danes poslušam stališča poslanskih skupin koalicije, vidim najprej, da ta stališča enostavno niso usklajena, da je zakon neusklajen, da se iz tega mesta koalicijski partnerji med sabo obkladate s tem, da žal tu ni bilo nobenega koalicijskega usklajevanja, da ste se usklajevali vsak zase ali po nekih različnih poteh. Takrat, ko smo imeli neke majhne priložnosti tudi opozicijski poslanci spregovoriti s finančnim ministrom, smo imeli občutek, da je dosti več konsenza, vendar se da v zadnjem času slutiti, da res ni tega dogovora. Zelo se bojim, da je usoda tega zakona vprašljiva. Kot je dejal kolega Pavlišič, bi bilo zelo v redu, če bi bil zakon čim prej sprejet, da bi se začelo čim prej skupno upravljati z vsem premoženjem, da bi bilo tudi odgovorno upravljanje. Bojim se, da je po slišanih stališčih kar precej razlogov za skepso, ali se bo to resnično tudi res zgodilo. Pričakujem še kar nekaj prerekanj znotraj koalicije, tako da bomo opozicijski poslanci očitno zelo težko prišli do svojih stališč oziroma jih uveljavili,  kajti to bo zelo težko uskladiti že znotraj opozicije. Mislim, da je to početje  neodgovorno in da bi resnično morali najti dovolj modrosti in razuma, da si vzamemo dovolj časa za tako pomemben zakon, kot je zakon, ki govori o tem, kako upravljati z državnim premoženjem, da res naredimo to, kar so osnovni cilji tega zakona, da se premoženje združi na enem mestu, da se skupno upravlja s tem premoženjem in da se tudi slovenska politika čim prej dogovori o tem, kakšne so strategije upravljanja s tem premoženjem, lastništvo, se pravi, kakšne so privatizacijske namere na področju tega premoženja, kakšno vlogo bo imelo to premoženje v zagotavljanju mirne starosti za slovenske upokojence in podobne dileme, ki so še danes očitno, več kot očitno, odprte. V Slovenski ljudski stranki bomo zagotovo še naprej sodelovali tako, kot smo kadarkoli doslej, ko smo povabljeni - bodisi kot koalicijska stranka ali pa zdaj kot opozicijska stranka. Manjka nam pa tega, kar je bilo že v preteklosti očitano takrat, ko smo bili v koaliciji. Se pravi, manjka nek skupen pogled in da bomo čim prej imeli pomembne dokumente, kot je klasifikacija državnega premoženja, v nadaljevanju tudi strategija upravljanja tega premoženja. Sam se bojim, da je ta okvir, kot je dejal gospod Pavlišič, res določen. Nismo se pa še povsem odločili, kakšna bi bila ta slika in da so razkoraki od tega, da bi nekdo želel imeti res neko panoramsko sliko ali pa čisto abstrakcijo, znotraj katere res ne bi nihče več vedel, kaj se dogaja, tako kot se je že mnogokrat v abstraktnem upravljanju državnega premoženja dogajalo v preteklosti. Nujno je, da se ti elementi te slike, podobe teh vsebin, čim prej dorečejo, in da bo tudi skozi te dokumente moč razbrati, kakšna je naša usmeritev.
Mi smo že v drugi polovici svojega mandata. To so zadeve, okoli katerih je nujne veliko energije, volje in res je na nas velika odgovornost, da te stvari sprejmemo. Če pogledamo v tem zakonu, katera določila so sporna za Slovensko ljudsko stranko, je prav, da najprej spregovorimo o tem, kar so tudi že izrazili poslanci DeSUSa, pa tudi ostalih poslanskih skupin, se pravi, predvsem področje upravljanja s premoženjem KAD, kakor tudi s tem, da v tem zakonu ni več 10 % odkupnin, ki so namenjene pokojninski blagajni. Ko gledamo to ureditev, ki je zdaj v zakonu okoli kapitalske družbe, je res neka ureditev, ki kaže predvsem na poskus, da se najde nek kompromis znotraj koalicije, daleč od tega pa, da bi bil to način, po katerem bi se učinkovito upravljajo s tem premoženjem. Če pogledam člene zakona in si predstavljam, kako bi se potem ta zakon izvajal v praksi, imam takšno sliko, da bi  Slovenski državni holding opravljal neke storitve za KAD - kapitalsko družbo, vse strukture kapitalske družbe bi ostale in resnično ne vem, kakšna bi bila korist od takšne ureditve, da bi imeli nek hibrid, kjer bi najbrž po vsem tem, če lahko prav razumem, predvsem razblinili odgovornost, kdo je odgovoren za to premoženje, vmes zaračunavali neke storitve KAD za upravljanje s tem premoženjem, tisti, ki pa računajo, da so s takšno ureditvijo nekaj pridobili, bi naj pa bili zadovoljni, da je  pravna oseba, katere funkcija bi precej zvodenela. V tem delu mislimo, da je to neka neprimerna rešitev in bo okoli tega še zagotovo treba velikokrat spregovoriti. Še pred tem gre za osnovno dilemo in ključno spremembo tega zakona od tistega, ki je danes veljaven, pa se ne izvaja. Se pravi, ali bo to res resnična holdinška ureditev, da bo ta holding tudi razpolagal s tem premoženjem, ali bo samo upravljavec državnega premoženja in premoženja KAD. Tu gre, kot je bilo danes že rečeno, spet za neko invalidno rešitev, za katero se bojimo, da bo v samem izvajanju povzročila celo vrsto težav. Plačila članov nadzora pa tudi članov uprave, to je tema, okoli katere je danes veliko govora; tudi sicer, ko govorimo o slabi banki, o razmerjih med plačami v slovenskem prostoru. V tem dokumentu se ureja po tem predlogu plačila v podjetjih, ki so v državni lasti, se pravi tistih, ki naj bi jih upravljal ta slovenski holding, da so usklajena z ureditvijo, ki velja danes za državna podjetja. A glede teh plačil je pri samem Slovenskem državnem holdingu zadeva povsem odprta. Mislim, da bomo morali v slovenskem prostoru, kot še okoli marsikatere stvari, ki jo želimo in jo zavijamo v neko tančico skrivnosti, tudi o teh plačnih razmerjih jasno in odkrito spregovoriti in tudi znati izmeriti, kaj je prav in kaj ne. Danes imamo takšne razmere, da, kot vidimo zdaj v slabi banki, imajo tisti, ki upravljajo, ki vodijo to slabo banko, možnost, da imajo tam približno tri do štirikratni prejemek predsednice vlade, z možnostjo, da se z nagradami ta prejem celo podvoji in spet v tem primeru spravljamo in dopuščamo slovenski državni holding, da bodo pač nadzorniki o tem prosto in svobodno odločali. Mislim, da so se ti deviantni primeri v slovenskem prostoru, ki so se začeli najprej s Kramarjevim primerom, ki je bil na koncu deležen tudi rehabilitacije in odveze s strani ustavnega sodišča, ker smo nepravilno urejali neke zadeve za nazaj, tako eklatantni, da si je bilo treba na tem področju očitno, se pravi na področju plačnih razmerij, naliti čistega vina, in tudi v takšnih materijah določiti neka merila. Gre za širši kompleks, gre za to, da bomo najbrž imeli resno  težavo dobiti najboljše menedžerje, ki bodo na plači, ki bo nižja od predsednice vlade, ki je nekje 3.500 evrov neto, če se ne motim. Prav tako je nedopustno, da se nam zgodi to, da nekdo, ki upravlja z državnim premoženjem, enostavno dobiva plačo, ki je v takih mnogokratnikih plače predsednice vlade. V Slovenski ljudski stranki zato ocenjujemo, da bo treba, glede na ekscese, ki se dogajajo, ki so se dogajali v preteklosti in ki se bodo zagotovo, če ne bomo tega resneje uredili, dogajali tudi v prihodnosti, tudi v tem zakonu stvari jasno zapisati. Smo tudi v dilemi glede tega, da Slovenski državni holding ni pristojen za upravljanje z naložbami Družbe za upravljaje s terjatvami bank. Tudi na tem področju bo treba čim prej doreči, kdo je odgovoren, na kakšen način se bo upravljalo s temi deleži v družbah, kjer bomo imeli delež; ene deleže v Slovenskem državnem holdingu, druge v Družbi za upravljanje s terjatvami bank, kajti v praksi nastaja prava zmeda in ljudje, ki delajo v teh podjetjih, praktično ne vedo več, pri čem so. Zagotovo pa je tu tudi zelo velik problem pri strateških odločitvah okoli strategij podjetij, kaj šele, če pridemo na področje odprodaje deležev. Na drugi strani slišimo ambicije tistih, ki so v očitno dobro plačani Družbi za upravljanje s terjatvami bank, po podaljšanju teh mandatov na 15 let. Mislim, da se zato moramo resnično lotiti tega problema v tem mandatu, se osredotočiti na ta problem in tudi imeti jasno sliko, kaj želimo. Prej sem že omenil, da je na nek način sporno to razmerje med KAD, SOD, plačevanje teh storitev in podobno, storitev, ki jih bo SDH zaračunaval državi, KAD in podobno. Tako da v tem delu imamo resnično spet nek unicum, neko zmedo in v Slovenski ljudski stranki smo trdno prepričani, da to ni ureditev, ki bi na koncu lahko ostala v zakonu in bo treba o tem še temeljito spregovoriti in najti ustreznejšo ureditev. Zakon govori o tem, da strategijo na predlog vlade sprejme državni zbor in velja do sprejetja nove strategije. Strategija upravljanja s temi podjetji je nek dokument, za katerega se zagotovo moramo ali pa se morajo pripravljavci toliko potruditi, da se bo z njimi vzdržalo neko obdobje, in da ne bo venomer nekih  novih in  novih strategij. Sam mislim, da bi bilo treba te strategije uskladiti, doreči, sprejeti v državnem zboru, doseči nek širši konsenz in ne potem z vedno novimi novelami, z novimi vladami, z novimi koalicijami spreminjati teh usmeritev. Menim, da se na nek način težave, ki so v sami koaliciji, kažejo tudi na tem področju in se to prenaša v sam zakon. Kar se tiče nadzornega odbora, nadzornega sveta, je določilo, da nadzorni svet imenuje državni zbor na predlog vlade, državni zbor daje soglasje k celotnemu predlogu. Tu je bilo že danes s tega mesta povedano, da gre res za pravi salto mortale največje vladne stranke, ki je lani prav na tej točki eksplicitno vztrajala, da se mora predstavnikom opozicije omogočiti, da predlagajo strokovne ljudi v nadzorni odbor, nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, in v tem delu gre res, po mojem, za sprenevedanje lani ali pa letos. Sam mislim, da moramo na področju upravljanja z državnim premoženjem biti jasni, odkriti in povedati, da je bilo v preteklosti resnično ogromno napak, v bodoče ne bo nič drugače, razen tega, da  bodo na nek način predlogi prihajali iz političnih vrst, bodisi vlade bodisi koalicije ali opozicije. Če govorimo o državnem premoženju in če politiki nosimo odgovornost za svoje odločitve, kakšne zakone sprejemamo, je posledično tudi treba, da sprejmemo odgovornost za ljudi, ki se jih predlaga v takšne nadzorne svete. Menimo, da bi bilo treba to bolje urediti, kajti ne daje nobenega zagotovila, kot je  kolega Pavlišič že dejal, da ne bo spet niti onemogočena delitev naši-vaši, po drugi strani pa po optimističnem scenariju, kot je dejal, pa lahko tudi pridejo sposobni ljudje. Vendar mislim, da je prav, da je na nek način s kakovostno ureditvijo že v samem zakonu politika, ki je v tistem trenutku izvoljena, odgovorna tudi za ta del ravnanja z državnim premoženjem. Pluralno ima tudi možnost predlaganja strokovnih ljudi, ki bodo vodili nadzorni svet in bosta ta pluralnost in večja transparentnost vgrajeni v sam sistem. Tako, da mislimo, da je to področje tudi eno od tistih, pri katerih je treba še temeljito razmisliti, ali je primerno ali ni primerno. Kar se tiče zakona in usode tega zakona, mislim, da bi bilo res ključno to, kar je bilo danes že s te govornice rečeno, da bi se morali maksimalno potruditi in čim prej sprejeti zakon, da bi izšli iz situacije, v kateri smo danes. In kakšna je danes situacija na tem področju? Lani je bil sprejet zakon, ki se ga ne izvaja. Ta zakon je dal možnost, da Slovenska odškodninska družba danes upravlja s tem premoženjem. In nihče nas ne more več prepričati, in mislim, da je tudi širši slovenski javnosti znano, da tako, kot se je to dogajalo v preteklosti, se zdaj dogaja še toliko bolj očitno in na očeh javnosti, da gre v tem trenutku za zelo politično pokrita ključna mesta v nadzoru Slovenske odškodninske družbe, v upravljanju te družbe in da so interesi politike v teh družbah danes zelo prisotni. Če vemo, da se na drugi strani spopadamo tudi s problemom zaenkrat netransparentnega delovanja v slabi banki, mislimo, da so to ključne stvari, in bi bilo treba čim prej iziti iz te agonije. Danes je prvo branje tega zakona, se pravi,  splošna obravnava, ki je namenjena temu, da se izrazijo vsi pomisleki. V Slovenski ljudski stranki bi bili zelo veseli, če bi se s prvim branjem in splošno razpravo soočili tudi, recimo, pri Zakonu o davku na nepremičnine, da bi lahko eden drugega poslušali, da bi si vzeli čas, vendar se je takrat hitelo in se je v mesecu in pol že drugič v državnem zboru sprejelo zakon, se pravi, tudi po vetu državnega sveta. Bojim se, da je danes to prva razprava, glede na stališča, ki so jih izrekle koalicijske stranke, ki se jo bo opravilo, od tu naprej se bo pa pravo mesarsko klanje znotraj koalicije šele začelo. In bojim se, da bo, žal, še dlje časa ostalo takšno upravljanje državnega premoženja prek Slovenske odškodninske družbe, kot je danes, ki nam zagotovo ni v čast, in bomo imeli zaradi tega še več kritik in opazk v prihodnje, da ne znamo gospodariti z državnim premoženjem. V Slovenski ljudski stranki vemo, da bo ta zakon v prvem branju sprejet. Povedali smo svoje pomisleke, ki jih imamo o tem zakonu. Upam, da bo to intenzivno pogajanje, usklajevanje med parlamentarnimi strankami potekalo v naslednjih tednih in mesecih, kot se je znalo dogajati pri marsikaterem drugem zakonu in zelo hitro bo treba te vrteti procedure, da  bomo prišli do kakovostnih rešitev, s katerimi bomo izpolnili pričakovanja, ki so jih imeli volivke in volivci od nas, ko smo v tem mandatu vstopili v parlament, da se bomo tega problema resnično odkrito in pošteno lotili in da bomo imeli vsi skupaj, tisti, ki o tem odločajo, in ljudje, ki so nas izvolili, zaupanje v to, da se resnično z državnim premoženjem gospodari bolje, kot se je v preteklosti. Zaradi vseh teh deviacij, ki so bile v preteklosti, je danes to premoženje bistveno manj vredno, kot bi bilo sicer. Prav tako pa se je včasih ustvarjalo tudi krivičen občutek, da so v teh podjetjih same barabe, da nobeden od direktorjev ne zna dobro gospodariti in da bi bilo zaradi tega najbolje, da ne rečem prodati, pač pa skoraj podariti to premoženje čim prej v neke roke. Mislim, da bi z umnim, pametnim gospodarjenjem lahko donose imeli na primernem nivoju. In je res od tega zakona, njegove izvedbe in v nadaljevanju klasifikacije ter strategije upravljanja s tem premoženjem odvisno, v katero smer bo šla Slovenija v prihodnje.«

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 27. Oct 2018 at 18:12

1478 ogledov

V Škofji Loki z dobro voljo in delovno energijo vstopajo na lokalne volitve
Obiskal jih je tudi Robert Strah, županski kandidat SDS, in se zahvalil za podporo SLS pri kandidaturi za župana Škofje Loke. Zbrani člani in svetniški kandidati liste SLS v Škofji Loki pa so obljubili, da se bodo pri svojem delu maksimalno potrudili.

Sat, 27. Oct 2018 at 18:10

2431 ogledov

Pogovorni večer: Zakaj je krščanstvo tako pomembno za dobrobit družbe?
Slovenska ljudska stranka vljudno vabi na pogovorni večer ZAKAJ JE KRŠČANSTVO TAKO POMEMBNO ZA DOBROBIT DRUŽBE? Dogodek bo potekal v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana, in sicer v soboto, 3. novembra 2018, ob 19. uri. Skozi zgodovinski oris in kritično refleksijo sedanjosti se bomo vprašali, kako je krščanska misel, tako katoliška, kot protestantska, vplivala na pridobitve naprednih in uspešnih družb, ki jih cenimo še danes, in sicer tako verujoči, kot neverujoči. Osredotočili se bomo tudi na dobo razsvetljenstva in vzroke, ki vodijo Zahod k oddaljevanju od svoje lastne tradicije. Vprašali se bomo, kako se soočati z modernim tokom mišljenja in vsemi ostalimi izzivi, ki bodo neizogibni. Z nami bodo naslednji odlični gostje: dr. Stane Grandadr. Janez Šumradaddr. Jonatan Vinkler Pogovor bo povezoval: Matjaž Lulik Veselimo se srečanja z vami!

Thu, 25. Oct 2018 at 22:19

1853 ogledov

Predstavili kandidate skupne liste SLS in stranke Glas za otroke in družine za ljubljanski mestni svet
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so se predstavili kandidati skupne liste  SLS in stranke Glas za otroke in družine za mestni svet MO Ljubljana. Nosilec skupne liste Janez Žagar, dr. Jože Osterc, Janez Podobnik, dr. Andrej Umek in Aleks Leo Vest so predstavili ključne poudarke, s katerimi SLS vstopa v kandidaturo za ljubljanske mestne svetnike. Izpostavili so prizadevanje za to, da za vožnjo po ljubljanski obvoznici ne bi več potrebovali vinjete in da se v Ljubljani za potrebe Ljubljančanov  in drugih prebivalcev vzpostavi tržnico in veletržnico z izključno slovensko lokalno pridelano hrano po sprejemljivih cenah. Prizadevali si bodo tudi za to, da bi ljubljanski mestni svet postal prostor spoštljive in odprte komunikacije. Aleš Primc in Polona Naglič pa sta v imenu stranke Glas za otroke in družine izpostavila prizadevanje, da bi Ljubljana postala družinam čim bolj prijazno mesto, da bi v prihodnje posebno pozornost namenili številnim upokojencem in drugim osamljenim ljudem in se zavzela za več rekreacijskih površin v Ljubljani tudi za domače ljubljenčke. Predsednik SLS Marjan Podobnik  pa je ob podpori kandidatom in kakovostni celotni listi izpostavil, da si bo skupaj s sodelavci prizadeval, da se SLS odpre mestu in da enako kot s podeželskim SLS zadiha tudi z mestnim pljučnim krilom. Čeprav je bilo v Ljubljani pod dosedanjim vodstvom župana Zorana Jankovića in njegove ekipe narejenega tudi veliko pozitivnega, SLS – tako kot SDS in NSi – podpira župansko kandidaturo Anžeta Logarja v prepričanju, da lahko dosedanje dobre projekte nadgradi, neoptimalne pa spremeni.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:15

1757 ogledov

SLS v Zagorju ob Savi z doslej najmočnejšo listo
SLS Zagorje ob Savi je danes na novinarski konferenci v Gostišču Ribnik predstavila županskega kandidata SLS, kandidatno listo za občinske svetnike ter Razvojni program SLS za občino Zagorje ob Savi. Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca je povedal, da gre za doslej najmočnejšo listo, na kateri je sedem direktorjev oz. lastnikov uspešnih zagorskih podjetij, trije sedanji in več nekdanjih predsednikov KS, guverner Rotary Slovenija, predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsedniki športnih društev in ugledni gospodarji kmetijskih gospodarstev ter drugi uspešni Zagorjani. Ker nas poznate, pa je njihov slogan. Županski kandidat Alojz Slavko Jelševar je oče štirih otrok, glasbenik in dolgoletni direktor visokotehnološkega podjetja JE&GR. Kot je dejal, je čas, da Občina Zagorje dobi drzen razvojni program in ambiciozno ekipo, ki ga bo uresničila. Zagorje mora imeti po njegovih besedah posluh za ustvarjanje delovnih mest prihodnosti – to pa so okoljsko ozaveščena podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Iztok Živko, direktor družbe Tevel iz Kisovca je predstavil projekt energetsko samozadostne Občine Zagorje ob Savi, ki bi bila lahko največja takšna občina in tako zgled v Evropi. Ker je v občini ponovno povišana raven PM10 delcev, je nujno potrebna sprememba miselnosti. Tako kot je bil eden od znanilcev drugačnega načina razmišljanja projekt Manj svečk za manj grobov, ki so ga začeli člani zagorske SLS in so ga povzeli tudi drugi kraji po Sloveniji, bi bili lahko v Zagorju zgled drugim občinam, kjer bi s serijo manjših vetrnih in plinskih elektrarn ter hidroelektrarn na zasebnih površinah ustvarili dovolj električne energije za potrebe vseh zagorskih gospodinjstev. Janez Lipec, guverner Rotary district 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, si želi, da se Zagorje odpre navzven in izkoristi tržno nišo razvoja turizma. Aktivno je treba podpreti lokalne šole, da bodo zagotavljale potrebe trga dela prihodnosti. Izkoristiti  je treba naravne potenciale in ljudi, ki imajo znanje, voljo in delovne navade, takšnih pa je v Zagorju dovolj. Delo mora znova postati vrednota. Neda Starman Ržišnik, predsednica Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor je predstavila projekt razvoja termalnega in eko turizma v Zagorski dolini s postavitvijo informacijskih tabel in zemljevidov ter odprtjem turistično informativne pisarne in info točke v Zagorje. Predstavila je idejni projekt obnove Medijskih toplic kot ekskluzivnih term v stilu časa Vajkarda Valvasorja, ki bi bile povezane z obnovljenim Medijskim Gradom, kjer bi se izvajale grajske poroke. Boštjan Ocepek, predsednik krajevne skupnosti Šentlambert, je povedal, da mu je program SLS zelo blizu, saj temelji na enakomernem razvoju vseh krajev v občini. Tudi za Občino Zagorje bi bilo dobro, da bi namenila več sredstev za obnovo cest in družbenega življenja na okoliških vaseh. Te so sicer lepo urejene tudi zaradi veliko prostovoljnega dela, ki ga naredijo krajani.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:14

2704 ogledov

SLS samozavestno na lokalnih volitvah: »Ker nas poznate«
Na predstavitvi v Kobilju je županske kandidate podprl predsednik SLS Marjan Podobnik in predstavil glavne vsebinske poudarke delovanja SLS. Povedal je, da je SLS stranka, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino in je odprta za vse, razen za podpornike skrajnih stališč. Izpostavil je uspešnost dela županov in občinskih svetnikov SLS, kar je tudi razlog za optimizem pred prihajajočimi volitvami. SLS je imela doslej 32 županov izvoljenih na svoji listi, skupaj z neodvisnimi in skupnimi kandidati s podporo SLS pa je v Klubu županov SLS sodelovalo 42 županj in županov. Podobnik je izrazil pričakovanje, da bo Klub županov SLS tudi v prihodnje ostal številčno najmočnejši. Sledila je predstavitev Roberta Ščapa, župana Občine Kobilje, Cvetke Ficko, županje Občine Grad, Ludvika Novaka, župana Občine Puconci, Franca Horvata, župana Občine Tišina in Antona Törnarja,  župana Občine Črenšovci. Župani so bili enotni, da je treba povečati sredstva za takoimenovano povprečnino, s čimer bi zagotovili intenzivnejši razvoj tudi manjših podeželskih in obmejnih občin. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin ter prenos dela državnih pristojnosti in sredstev z državne ravni na prihodnje pokrajine. Marjan Podobnik je predstavljena prizadevanja županje in županov v celoti podprl. Kasneje se je predsednik SLS v občini Kidričevo srečal s kandidatom SLS za župana Damjanom Medvedom in kandidati SLS za občinski svet ter podprl njihovo kandidaturo.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:12

2219 ogledov

Dr. Darinka Fakin že petič za županjo Občine Majšperk
Dr. Darinka Fakin živi z možem Brankom in sinom Tomažem v Majšperku. Funkcijo županje opravlja nepoklicno, saj je kot redna profesorica zaposlena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, na Oddelku za Oblikovanje in tekstilne materiale. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku in nadaljevala šolanje na Gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj. Dodiplomski študij je končala na takratni Tehniški fakulteti Maribor in se leta 1985 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Med delom je kot mlada raziskovalka končala tudi magistrski študij. Po več kot 15-letnem delu v industriji se je leta 2000 zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2004 tudi doktorirala. Med delom je vseskozi aktivna tudi na raziskovalnem področju, je avtorica ali soavtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, patentov, raziskovalnih nalog, elaboratov, študij, strokovnih člankov, avtorica in soavtorica učbenikov in navodil za vaje. V lokalno politiko se je vključila že leta 1994, ko je nastala naša Občina Majšperk. V prvem mandatu je bila predsednica Občinskega sveta, v drugem podžupanja in sedaj opravlja že četrti mandat funkcijo županje. Ta funkcija ji predstavlja velik izziv, saj vemo, da je uvedba lokalne samouprave prinesla tudi lokalnemu okolju velike priložnosti. To se opazi skoraj na vsakem koraku. V teh letih so izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, športa, kulture, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev. Vse to jim je uspelo, ker so bili sposobni delati skupaj.
Teme
Bogovič holding Obvestila slika sdh

Prijatelji

SLS Sv. Trojica v Slovenskih GoricahSLS Sv. Jurij v Slovenskih goricahSLS Sveta AnaSLS ŠentiljSLS PesnicaSLS LenartSLS KungotaSLS CerkvenjakSLS BenediktSLS PivkaSLS PostojnaSLS SežanaAnton  ŠkofSLS KoperSLS KomenSLS IzolaSLS DivačaSLS Hrpelje-KozinaSLS Ilirska BistricaSLS Gornji GradSLS LjubnoSLS LučeSLS MozirjeSLS NazarjeSLS Rečica ob SavinjiSLS Šmartno ob PakiSLS ŠoštanjSLS VelenjeSLS Središče ob DraviSLS CirkulaneSLS DestrnikSLS Dornava

NAJBOLJ OBISKANO

Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič: Od Zakona o Slovenskem državnem holdingu, njegove izvedbe in klasifikacije ter strategije upravljanja z državnim premoženjem je odvisno, v katero smer bo šla