Ljubljana, 31. januar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 20. točki dnevnega reda, to je k obravnavi vmesnega poročila Preiskovalne komisije za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, je peti dan zasedanja na 21. redni seji državnega zbora predstavil poslanec SLS Franc Pukšič:
»Pravzaprav me ne skrbi, da nas je pri tej točki tako malo, da je to v petek zvečer, ko bi že zdavnaj morali biti kje na kakšnem občnem zboru v naši volilni enoti ali kaj podobnega. Dejstvo je, da ta tema ni pomembna, dejstvo je, da bi ji nekateri radi dali posebno težo, pa ji niti vlada ne daje, zato je vlada tudi v poročilu za 2013 zapisala, da je ogroženost države na področju ekstremizma nizka. In dejstvo je, da smo se nekateri odločili za ločeno mnenje tudi zato, ker smo menili, da je ta prva faza brezpredmetna, nepotrebna, jemlje samo čas in denar. Vse to oziroma več od tega je naredila prav Komisija za obveščevalno-varnostne službe in dejstvo je, kolegice in kolegi, da je bilo tisto poročilo sprejeto soglasno od vseh parlamentarnih političnih strank. Torej nihče ni nikomur nagajal. Zakaj? Ker ni bilo politično motivirano in ker je bilo strokovno, ker je bilo na osnovi argumentov. To, kar imamo pred sabo, pa je seveda neko politično skrpucalo, o katerem moramo pač danes govoriti. Danes se z vmesnim poročilom predstavlja delo še ene preiskovalne komisije, ki gre s svojim načinom dela po poti, kot je to delala pred leti preiskovalna komisija o patrii. To je vodil takrat Milan M. Cvikelj. Besedilo vmesnega poročila, ki ga imamo v obravnavi, je namenjeno za lahkotno branje, posebne dodane vrednosti pa nima. Tako so ga ocenili tudi v torkovi oddaji o tako imenovanem desnem ekstremizmu. V naši poslanski skupini obžalujemo, da je preiskovalna komisija zamudila priložnost, da se o tovrstnih pojavih javno in nepristransko spregovori tudi v politiki in da se poskuša najti kakovostne rešitve, ki bi ta javni problem zmanjševali, ne pa spodbujali. Temu je bilo namenjeno tudi sprejeto poročilo na Komisiji za obveščevalno-varnostne službe. Vprašanje, ki bi ga morala preiskovalna komisija s svojim delom pokazati je, da bi najprej nepristransko ugotovila, katere skupine, posamezniki in gibanja so v Sloveniji prisotni, kakšne so pojavne oblike širše v regiji, ker je to na nek način pogojeno z njihovo prisotnostjo in razvojem v prihodnje. Odvisno seveda od tega, kakšna bo naša gospodarska, politična in kulturna klima, pa tudi širše v regiji, Evropi in svetu. Z načinom dela preiskovalne komisije ste zanetili sovraštvo s pomočjo pristranskih izjav posameznih govorcev na sejah z neverodostojnimi prikazi tega problema tudi v TV oddaji s članki in prispevki. Ljudi, ki so že tako potisnjeni na rob družbe zaradi slabe ekonomsko-socialne politike, z vedno manjšimi socialnimi pravicami in nizkim ekonomskim varstvom še dodatno marginalizirate. Vse te skupine še bolj potiskate v razne zaprte kroge. Kako nastajajo te zaprte skupine ljudi? Ali ste to proučili? To bi bilo delo naše preiskovalne komisije. Če preberete resnične zapise pogovorov teh posameznikov, ki so za vas nevarni ekstremisti, boste ugotovili, da večinoma, ne govorim vsi, ampak večinoma, ne zmorejo plačevati dobrin, ki so nujne za dostojno življenje. Nekateri imajo službo, ne prejemajo pa plače za svoje delo ali pa jo prejemajo z več mesečnimi zaostanki. In to se prenaša naprej na njihove otroke, ki pogosto nimajo denarja za hrano. Žal. To se lepo vidi iz pogovorov, kako potem dojemajo svoj položaj v družbi; med vrstniki in nasploh socialnih skupinah in kako to skupaj z otroci doživljajo njihovi starši. Ni res, da gre v teh skupinah za ljudi, ki so ekonomsko preskrbljeni, kot se to predstavlja v oddajah. Dobro ekonomsko preskrbljeni so tisti, ki take oddaje pripravljajo in pišejo tovrstne članke, s katerimi ljudi postavljajo v neke ekstremne grupacije. Komisija ni prišla do nekih uporabnih zaključkov oziroma novih dejstev, na podlagi katerih bi ocenili, kam bodo tovrstni pojavi našo družbo peljali v nadaljevanju. Preiskovalna komisija je dosegla samo to, da je pristransko spregovorila, da so v Sloveniji prisotne skrajne skupine in gibanja. Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb je o teh pojavnih oblikah razpravljala eno leto in pol. Njene razprave s pristojnimi službami o teh problemih, zlasti ob pojavih nasilnih izgredov različnih skupin in posameznikov med demonstracijami, so pokazale, da ima družba poleg tega, kako se soočiti s finančno in gospodarsko krizo, problem v tem, kako se učinkovito spopadati z multikulturnostjo, kako ob vseh težavah ohraniti kulturne različnosti, kako multikulturnost vključiti v šolstvo, da se spremenijo razmišljanja sedanje generacije, in jim na ta način še bolj odpreti obzorja mišljenja. Mladi se morajo naučiti svobodno razmišljati, svobodno izražati svoja mnenja, predvsem pa seveda tudi poslušati druge in skušati razumeti njihove drugačne poglede na življenje. Celotni sistem je tisti, ki mora pomagati premagovati razmišljanja, ki izražajo nestrpnost, neenakost, izločenost ali nasprotujoče si vrednote in to je bil javni zaključek dela Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. Prav tako se je komisija zavzemala, da se nobene oblike ekstremizma ne sme tolerirati. Ni ničelne tolerance. Toleranca je ali je ni. In v Komisiji za obveščevalno-varnostne službe je bilo jasno poudarjeno, da se torej nobene oblike ekstremizma ne sme tolerirati. Vlado in pristojne službe pa je pozvala, da pripravijo zakonske okvire za učinkovito prevetritev delovanja, pa nekaj časa ste že na oblasti. Sedanja vlada je odgovorila Preiskovalni komisiji, ne Komisiji za obveščevalno varnostne službe, da zakonodaje zaradi tovrstnih pojavnih oblik ni treba spremeniti. S takšnim političnim delom, kot ga kažete v Preiskovalni komisiji, in ob podpori pristranskih medijev, spoštovane kolegice in kolegi, povečujete nestrpnost in sovražnost ter razdvajate naše državljane. Spoštovani člani koalicije! Ali je za vas desni ekstremizem to, kar vam bom zdaj pokazal? Erik Valenčič, avtor torkove oddaje o desnem ekstremizmu, z majico Lojzeta Peterleta in z napisom »S Hamasom v Gazi Lojze Peterle slavi«. Ali je za vas tudi to desni ekstremizem? Erik Valenčič z majico Bin Ladna. In ali je za vas tudi desni ekstremizem - Erik Valenčič s »šmajserjem«? Kolegice in kolegi, to ni korektno, in seveda, če takšni pripravljajo oddaje, potem se bo dogajalo prav to, kar je pred mano govorila kolegica. S tem spodbujamo ekstremizem, dajemo mu določeno težo, pomen in seveda posledica takšnih obravnav tukaj v državnem zboru je lahko kaj hujšega. Tega si seveda ne želimo. Če bi, kolegice in kolegi, pogledali tudi statistiko Evropola, bi videli, da kaže, da je desni ekstremizem pravzaprav na četrtem mestu. Po razporeditvi je prvi regionalni, levi, islamski in desni. Žal vaš namen ni, da govorimo o ekstremizmih, ampak izključno o diskreditaciji političnih nasprotnikov, ki jih hočete seveda na ta način diskreditirati in z desnim ekstremizmom na cenen način pokazati, da je slovenska desnica povezana z desnim ekstremizmom. V Slovenski ljudski stranki smo ponosni, da smo desnosredinska politična stranka, ki se lahko brez težav distancira in ogradi od nekaterih, od nekdanjega totalitarnega režima in njegovih prijemov. Medtem ko pa seveda imate nekateri predlagatelji ustanovitve Preiskovalne komisije o tem veliko težav. In za konec - zakaj ločeno mnenje o tem delu? Tudi zato, ker so nekatere t. i. ekspertne priče bile politično profilirane, druge ekspertne priče, ki so prihajale celo iz pravosodja, pa so pred Preiskovalno komisijo govorile neresnico, kar je tudi kaznivo dejanje. Sklicevale so se na uradne podatke policije, ki jih je že naslednji dan zavrgla. Ta del je bil nepotreben, je bil ponarejanje, potvarjanje dejanskih dejstev, tudi tega, kar je sporočila vaša vlada. In v drugem delu seveda se bomo morali tudi mi oprijeti vseh instrumentov, da vam bomo parirali tudi z ekspertnimi pričami.«
»Pravzaprav me ne skrbi, da nas je pri tej točki tako malo, da je to v petek zvečer, ko bi že zdavnaj morali biti kje na kakšnem občnem zboru v naši volilni enoti ali kaj podobnega. Dejstvo je, da ta tema ni pomembna, dejstvo je, da bi ji nekateri radi dali posebno težo, pa ji niti vlada ne daje, zato je vlada tudi v poročilu za 2013 zapisala, da je ogroženost države na področju ekstremizma nizka. In dejstvo je, da smo se nekateri odločili za ločeno mnenje tudi zato, ker smo menili, da je ta prva faza brezpredmetna, nepotrebna, jemlje samo čas in denar. Vse to oziroma več od tega je naredila prav Komisija za obveščevalno-varnostne službe in dejstvo je, kolegice in kolegi, da je bilo tisto poročilo sprejeto soglasno od vseh parlamentarnih političnih strank. Torej nihče ni nikomur nagajal. Zakaj? Ker ni bilo politično motivirano in ker je bilo strokovno, ker je bilo na osnovi argumentov. To, kar imamo pred sabo, pa je seveda neko politično skrpucalo, o katerem moramo pač danes govoriti. Danes se z vmesnim poročilom predstavlja delo še ene preiskovalne komisije, ki gre s svojim načinom dela po poti, kot je to delala pred leti preiskovalna komisija o patrii. To je vodil takrat Milan M. Cvikelj. Besedilo vmesnega poročila, ki ga imamo v obravnavi, je namenjeno za lahkotno branje, posebne dodane vrednosti pa nima. Tako so ga ocenili tudi v torkovi oddaji o tako imenovanem desnem ekstremizmu. V naši poslanski skupini obžalujemo, da je preiskovalna komisija zamudila priložnost, da se o tovrstnih pojavih javno in nepristransko spregovori tudi v politiki in da se poskuša najti kakovostne rešitve, ki bi ta javni problem zmanjševali, ne pa spodbujali. Temu je bilo namenjeno tudi sprejeto poročilo na Komisiji za obveščevalno-varnostne službe. Vprašanje, ki bi ga morala preiskovalna komisija s svojim delom pokazati je, da bi najprej nepristransko ugotovila, katere skupine, posamezniki in gibanja so v Sloveniji prisotni, kakšne so pojavne oblike širše v regiji, ker je to na nek način pogojeno z njihovo prisotnostjo in razvojem v prihodnje. Odvisno seveda od tega, kakšna bo naša gospodarska, politična in kulturna klima, pa tudi širše v regiji, Evropi in svetu. Z načinom dela preiskovalne komisije ste zanetili sovraštvo s pomočjo pristranskih izjav posameznih govorcev na sejah z neverodostojnimi prikazi tega problema tudi v TV oddaji s članki in prispevki. Ljudi, ki so že tako potisnjeni na rob družbe zaradi slabe ekonomsko-socialne politike, z vedno manjšimi socialnimi pravicami in nizkim ekonomskim varstvom še dodatno marginalizirate. Vse te skupine še bolj potiskate v razne zaprte kroge. Kako nastajajo te zaprte skupine ljudi? Ali ste to proučili? To bi bilo delo naše preiskovalne komisije. Če preberete resnične zapise pogovorov teh posameznikov, ki so za vas nevarni ekstremisti, boste ugotovili, da večinoma, ne govorim vsi, ampak večinoma, ne zmorejo plačevati dobrin, ki so nujne za dostojno življenje. Nekateri imajo službo, ne prejemajo pa plače za svoje delo ali pa jo prejemajo z več mesečnimi zaostanki. In to se prenaša naprej na njihove otroke, ki pogosto nimajo denarja za hrano. Žal. To se lepo vidi iz pogovorov, kako potem dojemajo svoj položaj v družbi; med vrstniki in nasploh socialnih skupinah in kako to skupaj z otroci doživljajo njihovi starši. Ni res, da gre v teh skupinah za ljudi, ki so ekonomsko preskrbljeni, kot se to predstavlja v oddajah. Dobro ekonomsko preskrbljeni so tisti, ki take oddaje pripravljajo in pišejo tovrstne članke, s katerimi ljudi postavljajo v neke ekstremne grupacije. Komisija ni prišla do nekih uporabnih zaključkov oziroma novih dejstev, na podlagi katerih bi ocenili, kam bodo tovrstni pojavi našo družbo peljali v nadaljevanju. Preiskovalna komisija je dosegla samo to, da je pristransko spregovorila, da so v Sloveniji prisotne skrajne skupine in gibanja. Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb je o teh pojavnih oblikah razpravljala eno leto in pol. Njene razprave s pristojnimi službami o teh problemih, zlasti ob pojavih nasilnih izgredov različnih skupin in posameznikov med demonstracijami, so pokazale, da ima družba poleg tega, kako se soočiti s finančno in gospodarsko krizo, problem v tem, kako se učinkovito spopadati z multikulturnostjo, kako ob vseh težavah ohraniti kulturne različnosti, kako multikulturnost vključiti v šolstvo, da se spremenijo razmišljanja sedanje generacije, in jim na ta način še bolj odpreti obzorja mišljenja. Mladi se morajo naučiti svobodno razmišljati, svobodno izražati svoja mnenja, predvsem pa seveda tudi poslušati druge in skušati razumeti njihove drugačne poglede na življenje. Celotni sistem je tisti, ki mora pomagati premagovati razmišljanja, ki izražajo nestrpnost, neenakost, izločenost ali nasprotujoče si vrednote in to je bil javni zaključek dela Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. Prav tako se je komisija zavzemala, da se nobene oblike ekstremizma ne sme tolerirati. Ni ničelne tolerance. Toleranca je ali je ni. In v Komisiji za obveščevalno-varnostne službe je bilo jasno poudarjeno, da se torej nobene oblike ekstremizma ne sme tolerirati. Vlado in pristojne službe pa je pozvala, da pripravijo zakonske okvire za učinkovito prevetritev delovanja, pa nekaj časa ste že na oblasti. Sedanja vlada je odgovorila Preiskovalni komisiji, ne Komisiji za obveščevalno varnostne službe, da zakonodaje zaradi tovrstnih pojavnih oblik ni treba spremeniti. S takšnim političnim delom, kot ga kažete v Preiskovalni komisiji, in ob podpori pristranskih medijev, spoštovane kolegice in kolegi, povečujete nestrpnost in sovražnost ter razdvajate naše državljane. Spoštovani člani koalicije! Ali je za vas desni ekstremizem to, kar vam bom zdaj pokazal? Erik Valenčič, avtor torkove oddaje o desnem ekstremizmu, z majico Lojzeta Peterleta in z napisom »S Hamasom v Gazi Lojze Peterle slavi«. Ali je za vas tudi to desni ekstremizem? Erik Valenčič z majico Bin Ladna. In ali je za vas tudi desni ekstremizem - Erik Valenčič s »šmajserjem«? Kolegice in kolegi, to ni korektno, in seveda, če takšni pripravljajo oddaje, potem se bo dogajalo prav to, kar je pred mano govorila kolegica. S tem spodbujamo ekstremizem, dajemo mu določeno težo, pomen in seveda posledica takšnih obravnav tukaj v državnem zboru je lahko kaj hujšega. Tega si seveda ne želimo. Če bi, kolegice in kolegi, pogledali tudi statistiko Evropola, bi videli, da kaže, da je desni ekstremizem pravzaprav na četrtem mestu. Po razporeditvi je prvi regionalni, levi, islamski in desni. Žal vaš namen ni, da govorimo o ekstremizmih, ampak izključno o diskreditaciji političnih nasprotnikov, ki jih hočete seveda na ta način diskreditirati in z desnim ekstremizmom na cenen način pokazati, da je slovenska desnica povezana z desnim ekstremizmom. V Slovenski ljudski stranki smo ponosni, da smo desnosredinska politična stranka, ki se lahko brez težav distancira in ogradi od nekaterih, od nekdanjega totalitarnega režima in njegovih prijemov. Medtem ko pa seveda imate nekateri predlagatelji ustanovitve Preiskovalne komisije o tem veliko težav. In za konec - zakaj ločeno mnenje o tem delu? Tudi zato, ker so nekatere t. i. ekspertne priče bile politično profilirane, druge ekspertne priče, ki so prihajale celo iz pravosodja, pa so pred Preiskovalno komisijo govorile neresnico, kar je tudi kaznivo dejanje. Sklicevale so se na uradne podatke policije, ki jih je že naslednji dan zavrgla. Ta del je bil nepotreben, je bil ponarejanje, potvarjanje dejanskih dejstev, tudi tega, kar je sporočila vaša vlada. In v drugem delu seveda se bomo morali tudi mi oprijeti vseh instrumentov, da vam bomo parirali tudi z ekspertnimi pričami.« 
