Ljubljana, 4. februar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS je k 18. točki dnevnega reda 21. redne seje, to je na prvo obravnavo Predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, šesti dan zasedanja predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:
»V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo načelno opredelitev proti tem pojavom, ki jim na kratko rečemo delo na črno, saj vemo, da je to eden od največjih problemov zagotovo naše in še katere družbe. Kriza, v kateri smo, tovrstno delo še veča in bolj, ko se to delo povečuje, večja je kriza. Se pravi, da smo v nekem vrtiljaku, imamo neko jaro kačo in zagotovo je treba poiskati pot iz tega začaranega kroga. Tudi vse zbornice na področju gospodarstva v svojih programih vedno problematizirajo oziroma poudarjajo pomen ureditve dela na črno, borijo se proti temu, kljub temu, da vedo, da se to mnogokrat dogaja tudi v njihovih vrstah. Vseeno pozdravljamo njihovo zahtevo, da se to področje uredi. Ena od takih zadev je, kot se spomnimo, še ne tako dolgo tega ali pa nekaj let nazaj, ko je Obrtno-podjetniška zbornica predlagala nek sistem, sicer pri dohodnini - vsak račun šteje. To je bil eden od ukrepov, s katerim bi zagotovo zajezili nekaj dela na črno. Interes za odpravo dela na črno je na obeh straneh - pri delojemalcu in pri tistem, ki izvaja posamezna dela. Zagotovo je namen tega zakona okrepiti nadzor na terenu oziroma povečati sankcije za kršitelje zakona, pa tudi zagotoviti podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov. V načelu podpiramo ta zakon. Upam, glede na to, da imamo zakon v prvi obravnavi, da bodo še nekatere spremembe. Bojim se malo tega postopka vrednotnic, kako bo potekala ta zadeva, kar se tiče sosedske pomoči. Sosedska pomoč, kot vemo, je bila enkrat že kamen spotike. Sosedsko delo je bilo takrat ravno eden od tistih elementov, ki je pripomogel k temu, da je takratni zakon na referendumu padel. Zdaj v tem zakonu vsaj sam ne vidim kakšnih posebnih dramatičnih sprememb. Je zelo na kratko, mislim, da v enem odstavku, opisana sosedska pomoč. Mislim, da je tu dosti prostora za različno tolmačenje sosedske pomoči. Res je, da imamo v nekem poglavju pod rimsko II naštete dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, torej vse dejavnosti - od dela v lastni režiji, nujnega dela in tako dalje, tudi sosedsko pomoč v enem od stavkov, v enem členu. Pri vseh teh je lahko mnogo tolmačenj tega zakona. Če se ozremo na današnje dni, na konec preteklega tedna, na te dneve, tudi še današnjega, in zagotovo bo to trajalo še teden in več tednov, pri nekaterih sanacijah v gozdovih tudi še leto in več, kljub temu, da imamo elementarne nesreče posebej navedene v enem od členov, je tudi v tem delu možno mnogo interpretacij. Če v teh dneh ne bi bilo sosedske pomoči, bi verjetno tudi mi danes ne sejali v teh prostorih ali pa bi bila udeležba bistveno manjša, ker mnogi od nas ali naših kolegov ne bi mogli niti priti na sejo. Seveda gre tu za vzpostavljanje življenjskih pogojev na celotnem teritoriju ali pa na večini teritorija Republike Slovenije. Na to sem spomnil zato, ker vidimo, do kakšnih problemov lahko pridemo pri sosedskih pomočeh, pri dejavnostih, ki so vezane na elementarne nesreče, na druge dogodke, kjer je izredno težko potegniti neko črto in reči, da je to na eni strani delo na črno, na drugi strani pa neka druga oblika dela. Prepričan sem, da bo ta zakon v nadaljnji obravnavi na seji odbora in v Državnem zboru deležen še kake spremembe. V tem trenutku v poslanski skupini nimamo razloga za to, da bi mu nasprotovali.«
»V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo načelno opredelitev proti tem pojavom, ki jim na kratko rečemo delo na črno, saj vemo, da je to eden od največjih problemov zagotovo naše in še katere družbe. Kriza, v kateri smo, tovrstno delo še veča in bolj, ko se to delo povečuje, večja je kriza. Se pravi, da smo v nekem vrtiljaku, imamo neko jaro kačo in zagotovo je treba poiskati pot iz tega začaranega kroga. Tudi vse zbornice na področju gospodarstva v svojih programih vedno problematizirajo oziroma poudarjajo pomen ureditve dela na črno, borijo se proti temu, kljub temu, da vedo, da se to mnogokrat dogaja tudi v njihovih vrstah. Vseeno pozdravljamo njihovo zahtevo, da se to področje uredi. Ena od takih zadev je, kot se spomnimo, še ne tako dolgo tega ali pa nekaj let nazaj, ko je Obrtno-podjetniška zbornica predlagala nek sistem, sicer pri dohodnini - vsak račun šteje. To je bil eden od ukrepov, s katerim bi zagotovo zajezili nekaj dela na črno. Interes za odpravo dela na črno je na obeh straneh - pri delojemalcu in pri tistem, ki izvaja posamezna dela. Zagotovo je namen tega zakona okrepiti nadzor na terenu oziroma povečati sankcije za kršitelje zakona, pa tudi zagotoviti podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov. V načelu podpiramo ta zakon. Upam, glede na to, da imamo zakon v prvi obravnavi, da bodo še nekatere spremembe. Bojim se malo tega postopka vrednotnic, kako bo potekala ta zadeva, kar se tiče sosedske pomoči. Sosedska pomoč, kot vemo, je bila enkrat že kamen spotike. Sosedsko delo je bilo takrat ravno eden od tistih elementov, ki je pripomogel k temu, da je takratni zakon na referendumu padel. Zdaj v tem zakonu vsaj sam ne vidim kakšnih posebnih dramatičnih sprememb. Je zelo na kratko, mislim, da v enem odstavku, opisana sosedska pomoč. Mislim, da je tu dosti prostora za različno tolmačenje sosedske pomoči. Res je, da imamo v nekem poglavju pod rimsko II naštete dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, torej vse dejavnosti - od dela v lastni režiji, nujnega dela in tako dalje, tudi sosedsko pomoč v enem od stavkov, v enem členu. Pri vseh teh je lahko mnogo tolmačenj tega zakona. Če se ozremo na današnje dni, na konec preteklega tedna, na te dneve, tudi še današnjega, in zagotovo bo to trajalo še teden in več tednov, pri nekaterih sanacijah v gozdovih tudi še leto in več, kljub temu, da imamo elementarne nesreče posebej navedene v enem od členov, je tudi v tem delu možno mnogo interpretacij. Če v teh dneh ne bi bilo sosedske pomoči, bi verjetno tudi mi danes ne sejali v teh prostorih ali pa bi bila udeležba bistveno manjša, ker mnogi od nas ali naših kolegov ne bi mogli niti priti na sejo. Seveda gre tu za vzpostavljanje življenjskih pogojev na celotnem teritoriju ali pa na večini teritorija Republike Slovenije. Na to sem spomnil zato, ker vidimo, do kakšnih problemov lahko pridemo pri sosedskih pomočeh, pri dejavnostih, ki so vezane na elementarne nesreče, na druge dogodke, kjer je izredno težko potegniti neko črto in reči, da je to na eni strani delo na črno, na drugi strani pa neka druga oblika dela. Prepričan sem, da bo ta zakon v nadaljnji obravnavi na seji odbora in v Državnem zboru deležen še kake spremembe. V tem trenutku v poslanski skupini nimamo razloga za to, da bi mu nasprotovali.«
