Ljubljana, 6. februar 2014 – Najmlajši član Izvršilnega odbora SLS in podjetnik Primož Jelševar se je odzval na napoved ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala, da se bo prihodnje leto povečalo število vpisnih mest v družboslovju in humanistiki, zmanjšalo pa v naravoslovju in tehniki. Primož Jelševar se sprašuje, kdo kuje strategijo izobrazbene strukture v Sloveniji_ »Je to pristojno ministrstvo ali so fakultete? Ali mogoče naveza Lukšič – Pikalo – FDV? Si lahko visokošolski zavodi jemljejo pravico, da ustvarjajo ta bistven parameter uspešnosti slovenskega gospodarstva?«
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalo je profesor na FDV in dobro ve, kakšni so interesi fakultet. Po mnenju Jelševarja so ti v večini povsem drugačni od potreb in realnega stanja v družbi: »Ali izobraževalne institucije same zase izvajajo analize nad potrebami zaposlovanja v Sloveniji? Verjetno ne. Še kako dobro pa vedo, da bi jim ukinitev študijskih programov prinašala zmanjšana sredstva in celo odpuščanje profesorjev. Zato so seveda visokošolski zavodi še kako zainteresirani, da sami oblikujejo predloge za izobraževalne programe«.
Stališče ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikala je, da imamo v Sloveniji že preveč tehnikov, potrebujemo pa nove filozofe, pedagoge, politike in zgodovinarje. Torej se načrti delajo ob predpostavki, da se bodo v naslednjih petih letih, ko bo diplomirala prihodnja generacija študentov, še zmanjšale potrebe po naravoslovnih smereh in tehnikih. Primož Jelševar to komentira z besedami_ »To pravi minister, čigar vlada nam zagotavlja gospodarsko rast že konec letošnjega leta, in s tem nekaj ni prav. Ali nam laže vlada ali pa minister ne verjame, da bo krize konec v naslednjih petih letih. Po drugi strani je povsem očitno, da ta vlada nima v prihodnosti nobenega interesa po krčenju javnega sektorja. Če ga ima, potem prihodnjim diplomantom smeri, na katerih vztrajno povečuje vpis, dela medvedjo uslugo. Nisem prepričan, da se pristojno ministrstvo zaveda svoje pomembne vloge pri izhodu iz gospodarske krize«. Jelševar od ministra pričakuje pojasnila, kje se pri odločitvi za zmanjšanje vpisnih mest na naravoslovnih smereh skriva zdrav razum in poudarja_ »Če se hočemo kdaj izkopati iz te jame, v katero smo padli, potrebujemo več delavcev, tehnikov in inženirjev, katerih rezultat so evri! Evri za lastno preživetje in evri za državo oziroma tiste ki delajo v poklicih, katerih rezultat niso evri!«
Vsekakor je treba spoštovati želje in ambicije mladih po izobrazbi, vendar bi se malo kdo od njih odločil za študij, če bi vedel, v katerih študijih nima perspektive. »Prav je tudi, da študentom omogočimo kar se da najboljše pogoje za študij ter čim manj motečih faktorjev. Tako bodo med izobraževalnim procesom lahko pridobili kar največ znanj, ki bodo osnova za njihovo profesionalno pot,« poudarja Jelševar in dodaja, da bi morale pristojne službe za vsak študijski program ponuditi realne podatke o zaposljivosti po končanju študija, ki bi bile osnovno vodilo že pri odločanju o smeri študija in kasneje pri zaposlovanju. Po Jelševarjevem mnenju država v nobenem primeru ne bi smela sofinancirati programov, ki ustvarjajo nezaposljiv kader. »Če se hočemo kdaj približati zahodnim državam, s katerimi se tako radi primerjamo, se bomo morali zavedati, da nas študent, ki letnika ne dokonča, stane približno 6.400 evrov. Inženir ali magister na Zavodu za zaposlovanje RS pa pomeni zavoženo investicijo z izgubo med 20.000 in 50.000 evri. Torej, s kom naj se država v prvi vrsti ukvarja?« dodaja član IO SLS Primož Jelševar.
»Ministra dr. Pikala prav lepo vabim na ekskurzijo na Zavod za zaposlovanje RS, kjer bo lahko mladim diplomantom brez službe predaval o tem, da študij ne more biti zgolj v funkciji zadovoljevanja potreb na trgu dela. Na lastno odgovornost, seveda,« še zaključuje Jelševar.