Ljubljana, 10. februar 2014 – Na petkovi 54. izredni seji Državnega zbora RS, v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu, v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV, je predsednik SLS Franc Bogovič v razpravi med drugim pojasnil, da so obtožbe o njegovi povezavi z UDBO laž. SDS je pozval, naj neha ustvarjati lažne konstrukte, ki se pojavljajo v medijih, povezanih z njihovo stranko.

Spodaj najdete prepis razprave Franca Bogoviča na 54. izredni seji DZ RS ali pa si ogledate posnetek razprave prek povezave http://ava.rtvslo.si/predvajaj/54-izredna-seja-dz-4-del/ava2.174260106/.

Prepis razprave Franca Bogoviča:

»Lep dober dan, podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi. To, kar se zdaj odvija, dokazuje to, da smo imeli nekateri upravičene pomisleke, da najbrž tudi ta današnja izredna seja ne bo dosegla svojega namena. Vsi se zavedamo, da je v Sloveniji zelo veliko stvari narobe, da je veliko stvari, ki so bile tudi v političnem svetu, se pravi med strankami, napak sprejete. Zavedamo se, da je v slovenskem gospodarstvu, v bankah marsikaj narobe in prepričani smo tudi v Slovenski ljudski stranki, da bi kot mnogi sistemi, tudi sistem pravosodja moral delovati bolje in bi tudi v Sloveniji živeli bolje, v bolj urejeni državi, v državi v kateri bi več ljudi zaupalo v organe države. Bojim se, da se po današnji seji to zaupanje ne bo dvignilo, ampak se bo zmanjšalo. Eden od ključnih razlogov zakaj imamo tako velike probleme, tudi v slovenskem pravosodju, je to, da se politika zagotovo vmešava v delovanje pravosodnega sistema. Prvi problem je to, da smo leta 1991 nastali iz neke države, kjer so zagotovo zelo dobro preverjeni kadri lahko zasedali pravosodna mesta, mesta sodnikov, mesta tožilcev. Kot vsi vemo, v Sloveniji ni nihče naredil pregleda, ali so se res ti ljudje tudi ukvarjali z nečednimi stvarmi v preteklosti. To bi najbrž morali narediti. Vedno bolj se to dokazuje, in zagotovo je kar en del teh ljudi še danes vključenih v naš pravosodni tožilski in sodniški sistem. Druga resnica je tudi, da se aktualna politika iz dneva v dan, tako kot se danes, vmešava in želi imeti velik vpliv v pravosodnem sistemu. Danes so bili navedeni štirje državni tožilci, ki so vrhovni državni tožilci v samostojni Sloveniji, zagotovo se lahko vsakemu, vsem štirim, oziroma dvema na eno stran in pa na drugo stran, pripiše tudi neko politično pripadnost. Najbrž je v tem tudi nek problem, mi na silo poskušamo enkrat uravnotežiti pravosodni sistem, enkrat se na silo poskuša priti v lastniške strukture, razpadata pa nam na eni strani pravosodni sistem in pravosodje, in na drugi strani gospodarstvo. Če si tega nočemo tu priznati in na glas povedati, bomo pač v svoji maniri potvarjali podatke in govorili kaj je komu prav in poskušali še naprej, po domače rečeno, »farbati« Slovenke in Slovence. Bojim se, da nam dolgo to ne bo uspelo več nadaljevati s tem. In zagotovo se to politikantstvo, ki je nesporno z ene in druge strani, vemo za različne spore, pa če hočete, Zalar-Brezigar, ali katerega drugega, vplivajo na konsistentnost, učinkovitost delovanja pravosodnih organov. Kajti, če si ti med sabo ne morejo zaupati niti toliko, da bi znali sedeti prvi med njimi za skupno mizo, kaj šele boš, kje bi šele lahko pričakoval, da bodo skupno vodili akcije, da bi organiziran kriminal preganjali, pa če hočete povojne poboje ali probleme Udbe. In hočete ali nočete priznati, mislim, da se kar dobro ve iz katerih vrst prihajajo takšni pritiski in poskusi. Zato mislim, da imamo velike probleme. Nismo razčistili marsičesa v tem našem času. Marsikateri proces se prične tudi proti nosilcem političnih funkcij. Tu bi morali najprej zahtevati in pričakovati od organov pravosodja, da zadeve sprocesira in da jih zaključi. Kar nekako se nekateri procesi zaključijo, nekateri primeri, od zloglasnih aretacij do ne vem česa, ostanejo v predalih tožilcev, sodnikov. Opazovalec tega prostora res ne more imeti občutka, da je za vse v tej državi enak meter. Ene se sprocesira, drugi »harajo« dalje, pa naj bo to v politiki, pa naj bo to med bankirji, pa naj bo to med podjetniki. Javne skrivnosti so, koliko milijonov so nekateri odnesli iz te države ven, pa se jim še nič ne zgodi. Javne skrivnosti so tudi dejstva o slabi banki. Jaz sem trdno prepričan, da mora biti to odprta razprava, in da moramo te stvari razčistiti. Ni hudimana, da ne bomo vsaj nekoga dobili od tistih, in obsodili za te neumnosti, da bodo davkoplačevalci morali plačevati pet milijard za te luknje v bančnem sistemu. Vendar, če bomo res želeli tem organom dobro, jim dajmo enkrat pogoje za delo, pustimo, da strokovno delajo, hkrati pa morajo biti tudi profesionalni. Res pa je, kot sem že dejal, skozi ta zgodovinski tok imamo tudi v teh vrstah takšno razmetanost, kot jo imamo v teh klopeh v Državnem zboru in to je naš ključni problem. Ta država se ne bo rešila, dokler ne bomo teh pregrad prestopili in začeli delati in se obnašati tako, da bomo vsak dan bližje, ne pa vsak dan bolj narazen drug od drugega. V predlogih sklepov, mi je prav žal, ne vidim res pravega razloga, zakaj koalicijski poslanci niso mogli potrditi teh sklepov, ki mislim, da so splošni sklepi in res ne gredo v neko ideološko smer. Gre sklepe_ ena, da se seznanimo s tem, v sklepu dve, da spregovorimo in priznamo in damo prvič na nek način napotek pravosodnim organom, naj čim prej odpravijo pomanjkljivosti, ki se odvijajo v bančnem sistemu, podjetniškem sistemu. V tretjem sklepu, da zagotovimo pogoje. Upam, da jih bodo sicer zagotovili. Predvsem bi pa rad videl, da bi se sprejeli sklepi številka štiri, pet in šest. Bili so že enkrat prebrani, pa dovolite, da jih še vseeno preberem. Štiri. Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje Službe državne varnosti, ki je še do konca 80 let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane. Ne vem zakaj ta sklep ne more biti sprejet? Pet. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da Vlada Republike Slovenije, Vrhovno sodišče RS, Vrhovno državno tožilstvo RS, policija in varuh človekovih pravic storijo vse potrebno, da se zločini nekdanje SDV v celoti raziščejo, njihovim storilcem pa se pravično sodi. Ne vem zakaj tega ne moremo sprejeti? Sklep šest. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in bodo lahko končno dostojno pokopani. Ne vem zakaj mi ne moremo tega sklepa sprejeti?

Zakaj sem te sklepe prebral? Zadnji sklep mislim, da resnično opozarja na tisti najbolj temen del slovenske zgodovine, za katero Slovenke in Slovenci še nismo očitno našli dovolj modrosti, odkritosti, da bi o tem spregovorili, in da bi končno to nacionalno sramoto, tragedijo, ki se je zgodila po drugi svetovni vojni, postavili v pravilen zgodovinski okvir in hkrati tudi pokazali, povedali kdo je kriv za to, da je roka Slovencev šla na tisoče in deset tisoče Slovencev. Tudi to, da si politiki, kot je bil bivši predsednik države, dovolijo reči, da je to drugorazredna tema in ne sodi k današnjim, in včasih mislim da so res zunaj vsake kritike. Zakaj sem prebral še sklepa štiri in pet? Danes je bilo tukaj veliko govora o tem, da moramo stvarem priti do dna, in da se ta dva sklepa nanašata na dogodke, povezane s Službo državne varnosti, dogodke iz 70. in 80. let. Tudi aktualna tema, tema ki je druga v nizu, če sem najprej omenil povojne poboje, temo okoli katere bi bilo potrebno vse tančice skrivnosti odkriti. Danes je bilo tukaj že s strani predlagatelja rečeno, da razpolaga s petimi imeni, ki so baje imena naših kolegov poslancev. Gospod Gorenjak, pozivam da jih danes poveste. Jaz mislim, da smo odgovorni za to, da če vemo takšne zadeve, jih tukaj povemo. Jaz ne vem v čem je tukaj problem. Ob tem, ko ste omenili teh pet imen na vaši levi strani, ste izvzeli SLS. In danes želim še o nečem v tem Državnem zboru RS na glas spregovoriti_ od takrat, ko sem objavil kandidaturo za predsednika Slovenske ljudske stranke, sem dobil v nekaterih glasilih, za katere mislim da imajo dobro poučene vire ravno v vaših vrstah, zelo veliko publiciteto. To so od Reporterja, Demokracije in spletnega portala Politikis. Če prav berem, ga ureja pri vas plačan človek, še v kakšnem Požar reportu in še kje drugje. In zakaj to omenjam? Lanskega julija sem se znašel v nekem članku v Reporterju, 8. julij 2013, Udbovec iz Krškega, gospod za katerega vemo vsi, da je bil vodja Udbe v Jugoslaviji okoli katerega je zagotovo mogoče še kakšno tančico odkriti. V tem štiristranskem članku je tudi zapisano, da je Gorenc boter Bogoviča. Očita se mi, da naj bi kot občinski svetnik, zato ker sva oba iz Krškega, z njim sodeloval, da bi naj bil jaz nekako povezan z njim, imel koalicijo in podobno. Naj še povem, kdaj sem si ga prislužil ta članek in zakaj sem si ga, po svojem vedenju prislužil. Zato, ker sem en teden prej na vprašanje medijev odgovoril, da je skrajni čas, da se prenehata Milan Kučan in Janez Janša ob vsakem državnem prazniku spopadati, polemizirati in odkrivati in se zakopavati v zgodovino. Ob tem, da sem jasno povedal, da se morajo te zgodovinske skrivnosti in te svinjarije odkriti in dati naprej. V naslednjem tednu je bil objavljen moj popravek, nato pa sem si pridobil še boljši članek, Posavska udbovska ljudska naveza. Lepa slika, kjer je bil ob gospodu Gorencu še en sadjar, slučajno sem to jaz, ki se ukvarjam s kmetijstvom, rojen v kmečki družini, v krščanski družini naj to na glas povem in v družini v kateri v daljnem sorodstvu, z menoj vred, nikoli nihče ni bil član nobene partije in nobenih organov pregona niti povezan z nobeno Udbo, kvečjemu je Udba očeta preganjala. Zakaj to govorim? Zato, ker je novembra lansko leto vaš piarovec, gospod Jernej Pavlin, zato vam danes to govorim, drugače vam ne bi, v Demokracij, v svojem velikem intervjuju, tudi mene zopet omenjal v kontekstu povezav s posavsko Udbo, komunisti in ne vem čim. Zato s tega mesta govorim, če sem slučajno med tistimi petimi ali pa šestimi, danes to na glas povejte ali pa demantirajte. Ali pa me pustite na miru, ker te zadeve se odvijajo še danes. Še danes je govor o tem, in tako kot imate vi kakšne neimenovane vire imam tudi jaz kakšne neimenovane vire, ki mi o čem govorijo. Med drugim o nekem filmu, ki je govoril o neki resnici v državi. V času, ko je bila sprejeta resolucija v Evropskem parlamentu sem se zopet znašel v filmu, kjer sem bil obkrožen skupaj z gospodom Gorencem. Danes mi viri, neimenovani viri, govorijo, kako bi naj bil problem, da se Slovenska ljudska stranka z menoj na čelu poveže z Novo Slovenijo, ker naj bi bil udbaš. Visoki predstavniki SDS naj bi o tem govorili. Če imamo sejo zato, da bomo prišli do resnice, dajmo resnico na plano in povejmo, kaj je na stvari. Če ima kdo kaj, jaz sem tukaj danes, tako kot sem povedal za vse, kar sem do zdaj naredil, tudi o tem danes na glas spregovorimo. Imamo primer župana Bračiča zdaj v Vidmu, ki bi naj vzel sedeminpetdeset tisoč evrov kredita iz občine na lastno ime, naš član. Naslednji dan sem ga poklical in vprašal kaj je s to stvarjo. Rekel je, takoj se dobimo, mi prinesel te pogodbe in rekel, živi falsifikati, za katere je nekdo zložil papirje skupaj. Pravi, da so se spet pričeli politični boji v tem delu in da imamo nekega našega bivšega kolega, ki je že dvakrat kandidiral v tej občini. Zakaj to govorim? Govorim zato, ker mi v tej državi nikoli ne bomo mogli priti do pravice, do iskrenosti, če bomo zgodovino tudi razčiščevali tako, da se danes obsojamo in danes delujemo po znanih metodah diskreditiraj – likvidiraj. S tem se nisem sam nikoli ukvarjal in se nikoli ne bom in upam, da bomo tudi slovensko politiko razbremenili teh bremen. Govorim pa zato, ker v tem kontekstu vedno govorimo, govorimo, v ozadju pa praktično na podoben način delujemo še danes. Sam sem prišel v politiko z iskrenimi nameni, pošteno delam v njej, nobene zveze nimam z zgodovino, ki mi jo nekateri venomer očitajo. Zakaj pa vam to danes govorim? Zato, ker sem bil teh očitkov kot lokalni politik deležen že v preteklosti, ker iz teh vrst prihajam, ker je to isti besednjak, kot se je v tem Reporterju še nekdo skliceval na vire iz Posavja. Za božjo voljo, nehajmo enkrat s tem v tej državi pa si nalijmo čistega vina in na takšen način bomo prišli resnici do dna. Ne na takšen način, da bodo danes na lažeh gradili konstrukte, diskreditacije in likvidacije političnih nasprotnikov. To je zelo slaba popotnica, to ni nauk krščanske demokracije, kateri pripadamo, to ni nauk in to ni izhodišče Evropske ljudske stranke. Sam se bom teh naukov in teh izhodišč držal. Podpiram in vesel bi bil, če bi lahko danes vse te sklepe podprl, ki so jih kolegi iz SDS sprejeli, če bi slovenski pravosodni sistem res deloval nepristransko, kar iz mnogih primerov vidimo, da danes ne, in kolegi, dokler se ne bomo odkrito in brez mask na očeh resnice pogovarjali, bomo v tej državi samo slabo počeli, ne pa dobro. Upam, da se bomo enkrat tudi mi zavedali tega, kar počnemo tu.«

Predsednik SLS Franc Bogovič se je kasneje v razpravi v repliki odzval še na komentar dr. Vinka Gorenaka, da je jasno povedal, da Franc Bogovič ne sodi med omenjenih pet poslancev, ki naj bi bili člani UDBE.

Franc Bogovič: »Jaz nimam težav s tem, da bi vi mogli meni pojasnjevati, kam jaz sodim. Jaz vem, kam sodim in vem, da s tem nimam nič. Ko sem omenil te medije, jih tudi ne bi danes omenjal, niti tega nastopa ne bi bilo, če si ne bi vaš odgovorni človek za odnose z javnostmi, dovolil tega zapisati v svojem intervjuju v Demokraciji. In, ker vem, da se mi stvari dogajajo še naprej in da vsi vemo, da imajo nekateri forumi zelo pridne, tiste, ki pišejo, ki »šopajo« neko resnico v Sloveniji, če smem temu tako reči, o vseh nas. Nekateri zelo pridno in vešče še naprej lansirajo idejo o udbovcu Francu Bogoviču. Franc Bogovič ni bil nikoli udbovec. Zato sem želel tudi danes s tega mesta to povedati. Zdela se mi je zelo primerna točka, ker ste jo postavili zato, da razčistimo z zgodovino in pa s slovensko Udbo. Jaz z njo nimam nič. Kdor pa ima, naj se čim prej razkrije, in če še kdo danes ve, da je dolžen in odgovoren za stvari, ve, da je dolžen in odgovoren za stvari, ki jih je naredil, naj bo čim prej tudi kaznovan.«