Ljubljana, 24. februar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 1. točki dnevnega reda, to je k Listi kandidatov in kandidatke za ministra in ministrico Vlade RS, na 56. izredni seji Državnega zbora RS, je podal predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:
»Ker sem leto nazaj sedel v ministrskih klopeh, ki se bodo danes zagotovo popolnile z novo ministrico in dvema ministroma, si ne delam utvar, da je pred novimi člani vlade enostavno delo. S tega mesta zato na nek način najprej izražam pohvalo ali pa spoštovanje vsem trem, da so se odločili, da v teh časih sprejmejo to zahtevno funkcijo. Prepričan sem, da je obdobje, ki je pred samo vlado, mi smo globoko v drugi polovici našega mandata, to je obdobje enega leta in pol, obdobje, v katerem imajo tudi novi ministri zelo omejeno možnost vplivanja na politike v sami vladi, in zato je nujno, da bi bila vlada čim prej operativna in da bi se čim prej v državi naredilo kaj dobrega. Enajst mesecev je od tega, od kar je vlada v tej sestavi prevzela odgovornost in zadnje tri mesece smo bili brez dveh ključnih ministrov, to je ministra, ki je odgovoren za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, ter ministra, odgovornega za zdravje. Gre za dve ključni področji, na katerih, vsi vemo, se mora v Sloveniji narediti korake v pravo smer, da dvignemo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, da bomo končno začeli več ustvarjati, da bomo lahko kaj tudi delili in nenazadnje, da bomo tudi na drugem področju, na Ministrstvu za zdravje, naredili reforme, s katerimi bomo stabilizirali zdravstveni sistem, ki se krha iz leta v leto in je tik pred tem, da se razmere v zdravstvu še poslabšajo, če česa ne ukrenemo, če ne sprejmemo manjkajočih reform. Kot dodatek k tema dvema manjkajočima ministroma, za katera vemo, zaradi česa sta odšla, se je dodalo še politično kupčkanje okoli ministra, odgovornega za Slovence, ki bivajo zunaj meja Republike Slovenije. To obdobje zadnjih treh mesecev je bilo obdobje, ko se je koalicija odločila, da korigira, da popravi koalicijsko pogodbo, kar je dokaj čudno, da se po šestih, sedmih, osmih mesecih začenja popravljati koalicijsko pogodbo, prav tako pa se je poleg zamenjave teh dveh manjkajočih ministrov koalicija v veliki meri ukvarjala tudi s tem, ali bo še ohranila ministre, ki jim je tudi grozilo, da bodo morali zapustiti ministrska mesta. To je zagotovo neka okoliščina, ki ni v prid odločitvam vlade, ki ni v prid Republike Slovenije, kajti v tem času se naša država nahaja v zelo resni situaciji in bi bilo treba narediti vse kaj drugega, kot ukvarjati se sami s sabo. Uvodoma je k tej točki predsednica vlade ocenila, kakšno je stanje v Republiki Sloveniji, koliko se je izboljšalo v zadnjem letu. Bojim se, da je to spet samo dober PR, da je realnost, da je resnica drugačna, in da je enostavno treba enkrat končno v tej državi resnici pogledati v oči in probleme reševati tako, kakor se je treba takšnih problemov tudi lotevati. Pet let je od tega, od kar je v naši državi izbruhnila kriza. Vsi vemo, da je teh pet let zaznamovanih s tremi leti vlade Boruta Pahorja, eno leto vlade neke druge koalicije, v kateri sem sodeloval tudi sam, in zdaj, zadnje leto, tudi vlade Alenke Bratušek. Mislim, da je Slovenija ob napakah, ki so bile narejene v letih konjunkture, v teh letih naredila še dodatne napake, ki so nas pripeljale v nezavidljivo stanje in zagotovo ne v takšno stanje, ki ga je na začetku te točke opisala predsednica vlade. Na nek način je že skorajda napovedala obdobje, ko se nam bosta začela cediti med in mleko. Kaj pogrešam pri delu ministrov? Minister je vsak v vladi odgovoren za svoje področje, znotraj celotne koalicije, znotraj celotne vlade mora biti delo zagotovo usklajeno, da lahko minister uresniči tudi svojo politiko. Žal je bilo v preteklih mesecih zelo veliko govora ravno o tem, po kateri poti želimo iti naprej, zato pogrešam jasen dogovor v koaliciji, katera je tista pot, ki jo koalicija vidi kot izhod iz težav, in katere reforme je treba sprejeti, da bomo izšli iz težke situacije. Samo čakanje na to, da se bodo okoliščine okoli nas toliko spremenile, da bo kar naenkrat za vse dovolj, nič pa ne bomo storili pri sebi, je bistveno premalo. Pogrešam reformni naboj te koalicije. Okoliščine se spreminjajo, zato je treba odgovarjati na spremenjene okoliščine in tega naboja enostavno ni. Ustvariti moramo tudi pogoje za to, da bo v družbi moč doseči nek širši družbeni konsenz. Se pravi, da se poleg jasne usmeritve koalicije doseže dogovor najprej v tem hramu demokracije, v parlamentu med koalicijo, opozicijo in da preidemo od tu naprej v jasen dogovor tudi z ostalimi socialnimi partnerji, sindikati, delodajalci, upokojenci, mladimi, z vsemi deležniki v družbi, ki opozarjajo na iz dneva v dan slabše razmere. In tretja zadeva, ki jo zagotovo potrebujemo - potrebujemo voditelje državnega kova, ki bodo znali potegniti narod za sabo, ne pa ustvarjati delitev in iskati krivdo za nastalo situacijo samo v političnih nasprotnikih. In če sem govoril o treh pogojih, se pravi, najprej o jasnem koalicijskem načrtu, mislim, da imamo velik problem. Leto, ki je bilo prikazano tudi z nekimi grafi, mislim, da je predvsem leto, v katerem se je seštelo učinke ZUJF, ki so bili sprejeti v neki drugi vladi, ne v tej, ki zdaj vodi državo, res pa je, da so ti učinki veljali za celotno lansko leto in da je to leto, ki je za nami, tudi leto, ki ga mirno lahko imenujemo nasilje nad davkoplačevalci. Če pogledamo odtujenost koalicije od realnosti samo na primeru nepremičninskega davka, je to več kot očitno. Upam, da bo koalicijo srečala pamet. Jutri ima možnost na Odboru za finance, ko bomo govorili o zahtevi za ustavno presojo, da odpravi to veliko zablodo in da se vprašamo tudi, kdo je odgovoren za to zadevo. To, kar se zdaj dogaja v povezavi z nepremičninskim davkom, kliče po odgovornosti, in zelo dobro vemo, da smo bili nekateri zelo jasni, da smo se dali podučiti pri ustavno pravnih strokovnjakih, naredili simulacije, kaj ti zakoni pomenijo, vendar je šel vladni koalicijski stampedo svojo pot. Nadaljevale so se tudi druge davščine: od dviga DDV, prispevkov, ki so zdaj višji za obrtnike, za kmete, sprememba dohodninske zakonodaje in podobno. Se pravi, učinkom ZUJF, ki jih je pripravil nekdo drug in je bil zato zelo kritiziran, so bili enostavno prišteti učinki, ki so bili sprejeti v okviru tega t. i. nasilja nad davkoplačevalci. Se pravi, novi in novi davki. In bojim se, da se ta model ne izide in da tu manjka omenjena gospodarska vizija, kako iziti iz te zgodbe. Tu v koaliciji manjka večja enotnost. Od koalicije še nisem slišal drugega kot to, s čim se kdo ne strinja, to je prva zadeva. Tudi tu je bilo danes, ko smo govorili o ministrskih kandidatih, žuganje tistim, ki bodo prišli na določeno področje. Podobno se je dogajalo na hiringih, podobno se je dogajalo, ko ste iskali primerne kandidate, podobno se dogaja, ko se govori o nujnih ukrepih na številnih področjih, kjer je treba dvigniti konkurenčnost v državi. Spoštovana koalicija, če ne bo tega dogovora danes, lahko s tega mesta mirno rečem, da se zelo bojim, kakšen bo učinek vseh treh ministrskih kandidatov, za katere sem že v uvodu dejal, da jim na nek način izražam spoštovanje, da so pripravljeni leto in pa nekaj mesecev pred volitvami, za leto in pol prevzeti to odgovorno funkcijo. Zelo resno se mi postavlja vprašanje, ali je bil namen kandidata Dragonje, da za 30 % zmanjša zaposlenost na MGRT, realna ali je dogovorjena ambicija. Ali je bil zgolj vložek, ki se je lepo slišal na seji odbora, kjer se je predstavil pred imenovanjem? Kaj bo naredil, kako bo dvignil konkurenčnost, če pa imamo, kot sem že prej dejal, več ali manj ambicijo po več države, po več davkih, po hujših ukrepih? Kje so tiste poti, s katerimi bomo resnično prišli naprej? Ali bo ministrici za zdravje uspelo zatreti korupcijo? Slišimo in beremo iz medijev; informacije prihajajo od različnih ljudi, da je kar precej ljudi, ki so po svoje tako ali drugače povezani z vplivnimi ljudmi iz koalicije, na nek način v neki spregi tudi na tem področju. En minister te koalicije je obupal nad tem. Ali bo novi ministrici dopuščeno ali ji ne bo dopuščeno, da poseže na to področje in ali se ga bo lotila? Ali boste uspeli na področju zdravstva doreči smernice zdravstvene reforme, da potem tudi znotraj parlamenta in v širši družbi dosežemo konsenz? V Slovenski ljudski stranki smo že mnogokrat izkazali pripravljenost za iskanje političnega konsenza. Podprli smo pokojninsko reformo. Lani smo bili kot opozicijska stranka zelo aktivno vključeni v sprejem fiskalnega pravila. Kot vidimo, se na njem nič ne dogaja naprej. Prav tako obljubljamo podporo vsem ukrepom in reformam na področju zdravstva, delovno pravne zakonodaje, kjer moramo v državi sprejeti spremembe. Še enkrat pa se sprašujem, ali bo najprej dosežen politični konsenz znotraj koalicije, da ga potem iz parlamenta prenesemo in dogovorimo tudi z ostalimi deležniki v družbi. Dovolite, da se na koncu obrnem tudi na svojo tretjo tezo, da rabimo dobre državne voditelje, ki bodo popeljali državo iz krize. Hokejisti so imeli Anžeta Kopitarja in je bil prvi najbolj predan, najboljši in si je tudi najbolj prizadeval za uspeh, ki so ga dosegli naši hokejisti. Žal še enkrat lahko rečem to, kar sem že dejal. Besede predsednice vlade s tega mesta danes in že nekajkrat prej, kjer ima zadnjih 11 mesecev odgovorno politično funkcijo, me ne navdajajo z optimizmom, da bi bila predsednica Bratuškova oseba, ki bi znala povezati politiko, ki bi znala povezati slovenski narod, da bi stopili skupaj; ker je iz nastopa v nastop več obtoževanja preteklosti, več iskanja krivcev pri tistih, ki so v nekem času sprejeli odgovornost, manj pa iskanje tega, kaj Slovenke in Slovence povezuje. Konec koncev pa niti ne morem razmišljati drugače, kot da s tega mesta še enkrat izrazim bojazen, glede na to, da enostavno prva med ministri nima pregleda nad realno situacijo v državi. Kajti tiste pozitivne točke, na katere je pokazala uvodoma, mislim, da temeljijo na zelo majavih osnovah. Sam sem po naravi optimist. Vendar optimizem lahko seješ takrat, ko je izza tebe ekipa, ki je predana delu, ekipa, ki ve, kaj hoče, in ekipa, ki za seboj potegne tudi druge ljudi. S tega mesta novim trem ministrom želim uspešno delo, želim pa tudi dosti več tistega vpliva na samo vlado, da bo tudi vlada izžarevala potrebo po sodelovanju v Republiki Sloveniji in po iskanju skupne poti in več odločnosti. Glede na politično moč, ki je bila danes izpostavljena tu, ki jo ministri morajo imeti zato, da izpeljejo svoje programe, jim želim, da si jo okrepijo, kajti po mojem vedenju sedanji ministri, ki danes nastopajo ravno znotraj te delitve politične moči, nimajo nekih pomembnih mest v strankah. In če si te moči ne bodo povečali in bodo ostali odločni in vplivni samo tisti, ki so to moč izkazovali že doslej, se bojim, da bo ta voz Republike Slovenije še naprej drvel navzdol. Tega si ne želim, zato še enkrat - veliko uspeha ministrom pri njihovem delu. Upam, da bomo v inventuro, ki jo bomo delali čez leto in pol, lahko zapisali, da je bilo narejenega kaj pozitivnega.«
»Ker sem leto nazaj sedel v ministrskih klopeh, ki se bodo danes zagotovo popolnile z novo ministrico in dvema ministroma, si ne delam utvar, da je pred novimi člani vlade enostavno delo. S tega mesta zato na nek način najprej izražam pohvalo ali pa spoštovanje vsem trem, da so se odločili, da v teh časih sprejmejo to zahtevno funkcijo. Prepričan sem, da je obdobje, ki je pred samo vlado, mi smo globoko v drugi polovici našega mandata, to je obdobje enega leta in pol, obdobje, v katerem imajo tudi novi ministri zelo omejeno možnost vplivanja na politike v sami vladi, in zato je nujno, da bi bila vlada čim prej operativna in da bi se čim prej v državi naredilo kaj dobrega. Enajst mesecev je od tega, od kar je vlada v tej sestavi prevzela odgovornost in zadnje tri mesece smo bili brez dveh ključnih ministrov, to je ministra, ki je odgovoren za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, ter ministra, odgovornega za zdravje. Gre za dve ključni področji, na katerih, vsi vemo, se mora v Sloveniji narediti korake v pravo smer, da dvignemo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, da bomo končno začeli več ustvarjati, da bomo lahko kaj tudi delili in nenazadnje, da bomo tudi na drugem področju, na Ministrstvu za zdravje, naredili reforme, s katerimi bomo stabilizirali zdravstveni sistem, ki se krha iz leta v leto in je tik pred tem, da se razmere v zdravstvu še poslabšajo, če česa ne ukrenemo, če ne sprejmemo manjkajočih reform. Kot dodatek k tema dvema manjkajočima ministroma, za katera vemo, zaradi česa sta odšla, se je dodalo še politično kupčkanje okoli ministra, odgovornega za Slovence, ki bivajo zunaj meja Republike Slovenije. To obdobje zadnjih treh mesecev je bilo obdobje, ko se je koalicija odločila, da korigira, da popravi koalicijsko pogodbo, kar je dokaj čudno, da se po šestih, sedmih, osmih mesecih začenja popravljati koalicijsko pogodbo, prav tako pa se je poleg zamenjave teh dveh manjkajočih ministrov koalicija v veliki meri ukvarjala tudi s tem, ali bo še ohranila ministre, ki jim je tudi grozilo, da bodo morali zapustiti ministrska mesta. To je zagotovo neka okoliščina, ki ni v prid odločitvam vlade, ki ni v prid Republike Slovenije, kajti v tem času se naša država nahaja v zelo resni situaciji in bi bilo treba narediti vse kaj drugega, kot ukvarjati se sami s sabo. Uvodoma je k tej točki predsednica vlade ocenila, kakšno je stanje v Republiki Sloveniji, koliko se je izboljšalo v zadnjem letu. Bojim se, da je to spet samo dober PR, da je realnost, da je resnica drugačna, in da je enostavno treba enkrat končno v tej državi resnici pogledati v oči in probleme reševati tako, kakor se je treba takšnih problemov tudi lotevati. Pet let je od tega, od kar je v naši državi izbruhnila kriza. Vsi vemo, da je teh pet let zaznamovanih s tremi leti vlade Boruta Pahorja, eno leto vlade neke druge koalicije, v kateri sem sodeloval tudi sam, in zdaj, zadnje leto, tudi vlade Alenke Bratušek. Mislim, da je Slovenija ob napakah, ki so bile narejene v letih konjunkture, v teh letih naredila še dodatne napake, ki so nas pripeljale v nezavidljivo stanje in zagotovo ne v takšno stanje, ki ga je na začetku te točke opisala predsednica vlade. Na nek način je že skorajda napovedala obdobje, ko se nam bosta začela cediti med in mleko. Kaj pogrešam pri delu ministrov? Minister je vsak v vladi odgovoren za svoje področje, znotraj celotne koalicije, znotraj celotne vlade mora biti delo zagotovo usklajeno, da lahko minister uresniči tudi svojo politiko. Žal je bilo v preteklih mesecih zelo veliko govora ravno o tem, po kateri poti želimo iti naprej, zato pogrešam jasen dogovor v koaliciji, katera je tista pot, ki jo koalicija vidi kot izhod iz težav, in katere reforme je treba sprejeti, da bomo izšli iz težke situacije. Samo čakanje na to, da se bodo okoliščine okoli nas toliko spremenile, da bo kar naenkrat za vse dovolj, nič pa ne bomo storili pri sebi, je bistveno premalo. Pogrešam reformni naboj te koalicije. Okoliščine se spreminjajo, zato je treba odgovarjati na spremenjene okoliščine in tega naboja enostavno ni. Ustvariti moramo tudi pogoje za to, da bo v družbi moč doseči nek širši družbeni konsenz. Se pravi, da se poleg jasne usmeritve koalicije doseže dogovor najprej v tem hramu demokracije, v parlamentu med koalicijo, opozicijo in da preidemo od tu naprej v jasen dogovor tudi z ostalimi socialnimi partnerji, sindikati, delodajalci, upokojenci, mladimi, z vsemi deležniki v družbi, ki opozarjajo na iz dneva v dan slabše razmere. In tretja zadeva, ki jo zagotovo potrebujemo - potrebujemo voditelje državnega kova, ki bodo znali potegniti narod za sabo, ne pa ustvarjati delitev in iskati krivdo za nastalo situacijo samo v političnih nasprotnikih. In če sem govoril o treh pogojih, se pravi, najprej o jasnem koalicijskem načrtu, mislim, da imamo velik problem. Leto, ki je bilo prikazano tudi z nekimi grafi, mislim, da je predvsem leto, v katerem se je seštelo učinke ZUJF, ki so bili sprejeti v neki drugi vladi, ne v tej, ki zdaj vodi državo, res pa je, da so ti učinki veljali za celotno lansko leto in da je to leto, ki je za nami, tudi leto, ki ga mirno lahko imenujemo nasilje nad davkoplačevalci. Če pogledamo odtujenost koalicije od realnosti samo na primeru nepremičninskega davka, je to več kot očitno. Upam, da bo koalicijo srečala pamet. Jutri ima možnost na Odboru za finance, ko bomo govorili o zahtevi za ustavno presojo, da odpravi to veliko zablodo in da se vprašamo tudi, kdo je odgovoren za to zadevo. To, kar se zdaj dogaja v povezavi z nepremičninskim davkom, kliče po odgovornosti, in zelo dobro vemo, da smo bili nekateri zelo jasni, da smo se dali podučiti pri ustavno pravnih strokovnjakih, naredili simulacije, kaj ti zakoni pomenijo, vendar je šel vladni koalicijski stampedo svojo pot. Nadaljevale so se tudi druge davščine: od dviga DDV, prispevkov, ki so zdaj višji za obrtnike, za kmete, sprememba dohodninske zakonodaje in podobno. Se pravi, učinkom ZUJF, ki jih je pripravil nekdo drug in je bil zato zelo kritiziran, so bili enostavno prišteti učinki, ki so bili sprejeti v okviru tega t. i. nasilja nad davkoplačevalci. Se pravi, novi in novi davki. In bojim se, da se ta model ne izide in da tu manjka omenjena gospodarska vizija, kako iziti iz te zgodbe. Tu v koaliciji manjka večja enotnost. Od koalicije še nisem slišal drugega kot to, s čim se kdo ne strinja, to je prva zadeva. Tudi tu je bilo danes, ko smo govorili o ministrskih kandidatih, žuganje tistim, ki bodo prišli na določeno področje. Podobno se je dogajalo na hiringih, podobno se je dogajalo, ko ste iskali primerne kandidate, podobno se dogaja, ko se govori o nujnih ukrepih na številnih področjih, kjer je treba dvigniti konkurenčnost v državi. Spoštovana koalicija, če ne bo tega dogovora danes, lahko s tega mesta mirno rečem, da se zelo bojim, kakšen bo učinek vseh treh ministrskih kandidatov, za katere sem že v uvodu dejal, da jim na nek način izražam spoštovanje, da so pripravljeni leto in pa nekaj mesecev pred volitvami, za leto in pol prevzeti to odgovorno funkcijo. Zelo resno se mi postavlja vprašanje, ali je bil namen kandidata Dragonje, da za 30 % zmanjša zaposlenost na MGRT, realna ali je dogovorjena ambicija. Ali je bil zgolj vložek, ki se je lepo slišal na seji odbora, kjer se je predstavil pred imenovanjem? Kaj bo naredil, kako bo dvignil konkurenčnost, če pa imamo, kot sem že prej dejal, več ali manj ambicijo po več države, po več davkih, po hujših ukrepih? Kje so tiste poti, s katerimi bomo resnično prišli naprej? Ali bo ministrici za zdravje uspelo zatreti korupcijo? Slišimo in beremo iz medijev; informacije prihajajo od različnih ljudi, da je kar precej ljudi, ki so po svoje tako ali drugače povezani z vplivnimi ljudmi iz koalicije, na nek način v neki spregi tudi na tem področju. En minister te koalicije je obupal nad tem. Ali bo novi ministrici dopuščeno ali ji ne bo dopuščeno, da poseže na to področje in ali se ga bo lotila? Ali boste uspeli na področju zdravstva doreči smernice zdravstvene reforme, da potem tudi znotraj parlamenta in v širši družbi dosežemo konsenz? V Slovenski ljudski stranki smo že mnogokrat izkazali pripravljenost za iskanje političnega konsenza. Podprli smo pokojninsko reformo. Lani smo bili kot opozicijska stranka zelo aktivno vključeni v sprejem fiskalnega pravila. Kot vidimo, se na njem nič ne dogaja naprej. Prav tako obljubljamo podporo vsem ukrepom in reformam na področju zdravstva, delovno pravne zakonodaje, kjer moramo v državi sprejeti spremembe. Še enkrat pa se sprašujem, ali bo najprej dosežen politični konsenz znotraj koalicije, da ga potem iz parlamenta prenesemo in dogovorimo tudi z ostalimi deležniki v družbi. Dovolite, da se na koncu obrnem tudi na svojo tretjo tezo, da rabimo dobre državne voditelje, ki bodo popeljali državo iz krize. Hokejisti so imeli Anžeta Kopitarja in je bil prvi najbolj predan, najboljši in si je tudi najbolj prizadeval za uspeh, ki so ga dosegli naši hokejisti. Žal še enkrat lahko rečem to, kar sem že dejal. Besede predsednice vlade s tega mesta danes in že nekajkrat prej, kjer ima zadnjih 11 mesecev odgovorno politično funkcijo, me ne navdajajo z optimizmom, da bi bila predsednica Bratuškova oseba, ki bi znala povezati politiko, ki bi znala povezati slovenski narod, da bi stopili skupaj; ker je iz nastopa v nastop več obtoževanja preteklosti, več iskanja krivcev pri tistih, ki so v nekem času sprejeli odgovornost, manj pa iskanje tega, kaj Slovenke in Slovence povezuje. Konec koncev pa niti ne morem razmišljati drugače, kot da s tega mesta še enkrat izrazim bojazen, glede na to, da enostavno prva med ministri nima pregleda nad realno situacijo v državi. Kajti tiste pozitivne točke, na katere je pokazala uvodoma, mislim, da temeljijo na zelo majavih osnovah. Sam sem po naravi optimist. Vendar optimizem lahko seješ takrat, ko je izza tebe ekipa, ki je predana delu, ekipa, ki ve, kaj hoče, in ekipa, ki za seboj potegne tudi druge ljudi. S tega mesta novim trem ministrom želim uspešno delo, želim pa tudi dosti več tistega vpliva na samo vlado, da bo tudi vlada izžarevala potrebo po sodelovanju v Republiki Sloveniji in po iskanju skupne poti in več odločnosti. Glede na politično moč, ki je bila danes izpostavljena tu, ki jo ministri morajo imeti zato, da izpeljejo svoje programe, jim želim, da si jo okrepijo, kajti po mojem vedenju sedanji ministri, ki danes nastopajo ravno znotraj te delitve politične moči, nimajo nekih pomembnih mest v strankah. In če si te moči ne bodo povečali in bodo ostali odločni in vplivni samo tisti, ki so to moč izkazovali že doslej, se bojim, da bo ta voz Republike Slovenije še naprej drvel navzdol. Tega si ne želim, zato še enkrat - veliko uspeha ministrom pri njihovem delu. Upam, da bomo v inventuro, ki jo bomo delali čez leto in pol, lahko zapisali, da je bilo narejenega kaj pozitivnega.«
