Govor predsednika SLS Franca Bogoviča v spomin na prof. dr. Franca Zagožna
Spoštovani svojci in vsi profesorju dr. Francu Zagožnu najdražji domači, spoštovani članice in člani Slovenske ljudske stranke, prijateljice in prijatelji idejnega očeta naše stranke in ene ključnih osebnosti demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije. Spoštovani udeleženci žalne seje!
Težki so trenutki, ko se poslavljamo od človeka, ki ga imamo radi, ga neizmerno cenimo in spoštujemo, ki nam je navdih in vzor - in od človeka, ki je nas imel rad. Teža žalosti in bolečine ob izgubi je najtrši kamen, skala, za katero se nam zdi, da je nikoli ne bomo zmogli premakniti.
In vendar, ko so danes misli in srca članov in članic Slovenske ljudske stranke s svojci našega dragega prof. dr. Franca Zagožna, moža – velikega in izjemno pronicljivega duha, vemo – da je z njegovim poslanstvom, ki nam ga je skozi svoje življenje in delo podaril, možno streti tudi vsak najtrši kamen in premakniti gore, če je treba! Za dobro slovenske družbe, ljudi, za državo!
Ker je bil prepričan, da je slovensko kmetstvo hermetično zaprt politični geto, je bil prof. dr. Franc Zagožen idejni buditelj slovenskih kmetov in slovenskega naroda. Z idejo, da slovensko kmetijstvo potrebuje popolno prestrukturiranje oz. revolucijo, če se lahko tako izrazim, je prosvetljeval mnoge študente, navdušil kolege profesorje, kmete in druge somišljenike. Že pred letom 1988 je svojo visoko načelno držo in pogum pokazal v intervjujih in nekaterih javnih polemikah, ko je denimo zaščitil prof. dr. Bučarja, ki so ga takratne slovenske komunistične oblasti napadle zaradi njegovega nastopa v Strasbourgu.
Bil je pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v letu 1988 ter bil njuna neomajna moralna buditeljska avtoriteta. Gibanje, ki se je že ob svojem prvem množičnem zboru 12. maja 1988 v prepolni Unionski dvorani v času enopartijskega socialističnega sistema odločilo postati politična stranka! In je postala_ prva ustanovljena slovenska politična stranka po 2. svetovni vojni na slovenskih tleh_ Slovenska kmečka zveza, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
»Bila je pšenica, zdaj raste plevel,« je prof. dr. Franc Zagožen 12. februarja 1988 v Mladini predstavil kritični pogled na tedanjo kmetijsko politiko in napovedal ustanovitev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. V svoji oceni tedanje krize slovenskega podeželja, kmetijstva, za katero je krivdo pripisal povojni kmetijski politiki, ki je bila po njegovem prepričanju protinarodna, se je tkala energija njegove vizionarske prerokbe_ »Gremo mi, kmetje, Slovenija – na svoje!«, če ga smem interpretirati skozi svoje oči, skozi svoje doživetje tistega zgodovinskega časa sprememb, ko sem tudi sam stal na znamenitem shodu 12. maja 1988 v Unionski dvorani.
Priznam, sam tedaj kot mlad kmečki fant, agronom, ob vstopu v Unionsko dvorano nisem vedel, da bom iz nje praktično odšel prvič kot član politične stranke. Še manj sem si predstavljal, da jo bom nekoč vodil – tudi v trenutku, ko se poslavljamo od očeta naše Slovenske ljudske stranke. Vem pa, da je vizionar prof. dr. Zagožen natančno vedel, kam želi pripeljati slovenski narod! Hvala vam, profesor dr. Zagožen.
Spoštovani,
prof. dr. Zagožen je vedel, da ni univerzalne formule za rešitev iz takratnih razmer. Vedel je, da je prestrukturiranje v kmetijski panogi v kontekstu tedanje družbeno-politične, socialistične ureditve, lahko le nasilen ali dolgotrajen proces. A ostal je neomajen_ »vsako odlašanje bo krizo poglobilo in podaljšalo agonijo,« je dejal. Njegova vera in prepričanje, da se na obrobje potisnjeni kmetje v tistem času vendarle lahko emancipirajo in postanejo enakovreden in samozavesten sloj družbe, ki v enakopravnem dialogu demokratično odloča o svoji in skupni usodi, je bila trdna in neomajna. To je verjel tudi leta zatem. To je verjel tudi nekaj dni nazaj, vse do zadnjega dne. In v to, da so delovni ter ustvarjalni ljudje enakovreden in pomemben člen družbe, verjamemo v Slovenski ljudski stranki tudi danes!
Na prvo mesto je vedno postavljal ljudi in državo, nikoli sebe!
Sam sebi prav tako nikoli ni pripisoval edinstvenih osebnih zaslug za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, čeprav je ena ključnih osebnosti slovenske politične pomladi. Žal so mu mnogi v zadnjih 25 letih v boju za politični prestiž po krivici poskušali odvzeti njegov pomen in zasluge. A dejstva o njegovi vlogi so neizprosna_ prof. dr. Zagožen je svojo državniško modrost pokazal tudi s tem, ko je po ustanovitvi SKZ pomagal po terenu ustanavljati odbore Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske demokratične zveze in drugih strank, saj se je zavedal, da bo le na ta način mogoče nagovoriti večino volilnega telesa in na ta način premagati Zvezo komunistov ter narediti prelom z enopartijskim sistemom.
Bil je in bo ostal tisti, čigar vizija je rodila samozavest slovenskega naroda za demokratične spremembe. Da bo Slovenec gospodar na svoji zemlji!
Tudi potem, ko se je dr. Zagožen po letih aktivne politike, tudi vodenja poslanskega kluba Demos v času plebiscita, umaknil iz aktivne politike, je ves čas ostajal izredno buden nad političnim dogajanjem.
»V politiko ne greš zato, da bi imel kaj od tega,« je dr. Zagožen dejal pred dobrim letom dni, in k temu pristavil_ »Politika naj bi bila služenje. A ne denarja, temveč služenje ljudem.«
Te besede profesorja najbolje opisujejo njegov pogled na politiko v najčistejši obliki, na tisti ideal, ki ga slovenska politika v svojih zgodah, nezgodah in zablodah tako težko uresničuje, a dr. Zagožen ga je znal z lahkoto.
On o idealih ni le govoril, dr. Zagožen je ta politični ideal udejanjal in simboliziral. Vedno je nagovoril svojo družino - ženo Mihaelo, sina Miho, da mu je stala ob strani. Pa čeprav je zaradi njegovega dela in politične angažiranosti nemalokrat trpela, je bila dr. Zagožnu neizmerni vir energije.
V imenu Slovenske ljudske stranke se zahvaljujem njegovim najbližjim, da so mu omogočili, da se je razdajal za dobro Slovenije, slovenskega naroda in Slovenske ljudske stranke!
Spoštovani,
premalo je besed, s katerimi bi lahko v nekaj minutah opisali vse, kar je profesor dr. Franc Zagožen bil, in vse, kar nam je pomenil. Prepričan sem, da bo o njem vse besede, ki si jih zasluži, zapisala povest v kakšni knjigi. Verjamem, da ga bo slovensko zgodovinopisje uvrstilo med osrednje osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Zahvaljujem se prof. dr. Zagožnu za njegov pomen za slovensko državo. Za kmeta, študenta, delavca, državljanke in državljane, in za Slovensko ljudsko stranko. V svojem imenu ter imenu Slovenske ljudske stranke dajem zavezo, da bomo predano izpolnjevali svoje politično poslanstvo, ki bo za zmeraj ostalo navdihnjeno z njegovo zavezanostjo resnicoljubnosti in drugim osnovnim etičnim vrednotam, ki so temelj vsake zdrave družbe. Svojo narodno zavednost in veliko ljubezen do Slovenije in slovenstva je izražal na način, ko besede niso bile potrebne – to je preprosto živel.
Profesor dr. Franc Zagožen, hvala vam.
Za vaše delo in predanost. Srce in razum. Ter modrost, s katero ste nam vsem kazali smer. Predvsem pa za vaš osebni dokaz, da so v politiki tudi ljudje visokih moralnih načel in človeških odlik. Taki, kot ste bili vi – in taki, kot moramo biti politiki. Predani ljudem.
Z vašo duhovno energijo bomo v Slovenski ljudski stranki nadaljevali vašo pot!
V imenu Slovenske ljudske stranke izrekam iskreno sožalje vsem najbližjim svojcem prof. dr Zagožna: ženi Mihaeli, sinu Mihu, vnukinji Lizi in vnuku Jakobu, bratu in sestram ter snahi Klavdiji.
Spoštovani svojci in vsi profesorju dr. Francu Zagožnu najdražji domači, spoštovani članice in člani Slovenske ljudske stranke, prijateljice in prijatelji idejnega očeta naše stranke in ene ključnih osebnosti demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije. Spoštovani udeleženci žalne seje!
Težki so trenutki, ko se poslavljamo od človeka, ki ga imamo radi, ga neizmerno cenimo in spoštujemo, ki nam je navdih in vzor - in od človeka, ki je nas imel rad. Teža žalosti in bolečine ob izgubi je najtrši kamen, skala, za katero se nam zdi, da je nikoli ne bomo zmogli premakniti.
In vendar, ko so danes misli in srca članov in članic Slovenske ljudske stranke s svojci našega dragega prof. dr. Franca Zagožna, moža – velikega in izjemno pronicljivega duha, vemo – da je z njegovim poslanstvom, ki nam ga je skozi svoje življenje in delo podaril, možno streti tudi vsak najtrši kamen in premakniti gore, če je treba! Za dobro slovenske družbe, ljudi, za državo!
Ker je bil prepričan, da je slovensko kmetstvo hermetično zaprt politični geto, je bil prof. dr. Franc Zagožen idejni buditelj slovenskih kmetov in slovenskega naroda. Z idejo, da slovensko kmetijstvo potrebuje popolno prestrukturiranje oz. revolucijo, če se lahko tako izrazim, je prosvetljeval mnoge študente, navdušil kolege profesorje, kmete in druge somišljenike. Že pred letom 1988 je svojo visoko načelno držo in pogum pokazal v intervjujih in nekaterih javnih polemikah, ko je denimo zaščitil prof. dr. Bučarja, ki so ga takratne slovenske komunistične oblasti napadle zaradi njegovega nastopa v Strasbourgu.
Bil je pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v letu 1988 ter bil njuna neomajna moralna buditeljska avtoriteta. Gibanje, ki se je že ob svojem prvem množičnem zboru 12. maja 1988 v prepolni Unionski dvorani v času enopartijskega socialističnega sistema odločilo postati politična stranka! In je postala_ prva ustanovljena slovenska politična stranka po 2. svetovni vojni na slovenskih tleh_ Slovenska kmečka zveza, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
»Bila je pšenica, zdaj raste plevel,« je prof. dr. Franc Zagožen 12. februarja 1988 v Mladini predstavil kritični pogled na tedanjo kmetijsko politiko in napovedal ustanovitev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. V svoji oceni tedanje krize slovenskega podeželja, kmetijstva, za katero je krivdo pripisal povojni kmetijski politiki, ki je bila po njegovem prepričanju protinarodna, se je tkala energija njegove vizionarske prerokbe_ »Gremo mi, kmetje, Slovenija – na svoje!«, če ga smem interpretirati skozi svoje oči, skozi svoje doživetje tistega zgodovinskega časa sprememb, ko sem tudi sam stal na znamenitem shodu 12. maja 1988 v Unionski dvorani.
Priznam, sam tedaj kot mlad kmečki fant, agronom, ob vstopu v Unionsko dvorano nisem vedel, da bom iz nje praktično odšel prvič kot član politične stranke. Še manj sem si predstavljal, da jo bom nekoč vodil – tudi v trenutku, ko se poslavljamo od očeta naše Slovenske ljudske stranke. Vem pa, da je vizionar prof. dr. Zagožen natančno vedel, kam želi pripeljati slovenski narod! Hvala vam, profesor dr. Zagožen.
Spoštovani,
prof. dr. Zagožen je vedel, da ni univerzalne formule za rešitev iz takratnih razmer. Vedel je, da je prestrukturiranje v kmetijski panogi v kontekstu tedanje družbeno-politične, socialistične ureditve, lahko le nasilen ali dolgotrajen proces. A ostal je neomajen_ »vsako odlašanje bo krizo poglobilo in podaljšalo agonijo,« je dejal. Njegova vera in prepričanje, da se na obrobje potisnjeni kmetje v tistem času vendarle lahko emancipirajo in postanejo enakovreden in samozavesten sloj družbe, ki v enakopravnem dialogu demokratično odloča o svoji in skupni usodi, je bila trdna in neomajna. To je verjel tudi leta zatem. To je verjel tudi nekaj dni nazaj, vse do zadnjega dne. In v to, da so delovni ter ustvarjalni ljudje enakovreden in pomemben člen družbe, verjamemo v Slovenski ljudski stranki tudi danes!
Na prvo mesto je vedno postavljal ljudi in državo, nikoli sebe!
Sam sebi prav tako nikoli ni pripisoval edinstvenih osebnih zaslug za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, čeprav je ena ključnih osebnosti slovenske politične pomladi. Žal so mu mnogi v zadnjih 25 letih v boju za politični prestiž po krivici poskušali odvzeti njegov pomen in zasluge. A dejstva o njegovi vlogi so neizprosna_ prof. dr. Zagožen je svojo državniško modrost pokazal tudi s tem, ko je po ustanovitvi SKZ pomagal po terenu ustanavljati odbore Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske demokratične zveze in drugih strank, saj se je zavedal, da bo le na ta način mogoče nagovoriti večino volilnega telesa in na ta način premagati Zvezo komunistov ter narediti prelom z enopartijskim sistemom.
Bil je in bo ostal tisti, čigar vizija je rodila samozavest slovenskega naroda za demokratične spremembe. Da bo Slovenec gospodar na svoji zemlji!
Tudi potem, ko se je dr. Zagožen po letih aktivne politike, tudi vodenja poslanskega kluba Demos v času plebiscita, umaknil iz aktivne politike, je ves čas ostajal izredno buden nad političnim dogajanjem.
»V politiko ne greš zato, da bi imel kaj od tega,« je dr. Zagožen dejal pred dobrim letom dni, in k temu pristavil_ »Politika naj bi bila služenje. A ne denarja, temveč služenje ljudem.«
Te besede profesorja najbolje opisujejo njegov pogled na politiko v najčistejši obliki, na tisti ideal, ki ga slovenska politika v svojih zgodah, nezgodah in zablodah tako težko uresničuje, a dr. Zagožen ga je znal z lahkoto.
On o idealih ni le govoril, dr. Zagožen je ta politični ideal udejanjal in simboliziral. Vedno je nagovoril svojo družino - ženo Mihaelo, sina Miho, da mu je stala ob strani. Pa čeprav je zaradi njegovega dela in politične angažiranosti nemalokrat trpela, je bila dr. Zagožnu neizmerni vir energije.
V imenu Slovenske ljudske stranke se zahvaljujem njegovim najbližjim, da so mu omogočili, da se je razdajal za dobro Slovenije, slovenskega naroda in Slovenske ljudske stranke!
Spoštovani,
premalo je besed, s katerimi bi lahko v nekaj minutah opisali vse, kar je profesor dr. Franc Zagožen bil, in vse, kar nam je pomenil. Prepričan sem, da bo o njem vse besede, ki si jih zasluži, zapisala povest v kakšni knjigi. Verjamem, da ga bo slovensko zgodovinopisje uvrstilo med osrednje osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Zahvaljujem se prof. dr. Zagožnu za njegov pomen za slovensko državo. Za kmeta, študenta, delavca, državljanke in državljane, in za Slovensko ljudsko stranko. V svojem imenu ter imenu Slovenske ljudske stranke dajem zavezo, da bomo predano izpolnjevali svoje politično poslanstvo, ki bo za zmeraj ostalo navdihnjeno z njegovo zavezanostjo resnicoljubnosti in drugim osnovnim etičnim vrednotam, ki so temelj vsake zdrave družbe. Svojo narodno zavednost in veliko ljubezen do Slovenije in slovenstva je izražal na način, ko besede niso bile potrebne – to je preprosto živel.
Profesor dr. Franc Zagožen, hvala vam.
Za vaše delo in predanost. Srce in razum. Ter modrost, s katero ste nam vsem kazali smer. Predvsem pa za vaš osebni dokaz, da so v politiki tudi ljudje visokih moralnih načel in človeških odlik. Taki, kot ste bili vi – in taki, kot moramo biti politiki. Predani ljudem.
Z vašo duhovno energijo bomo v Slovenski ljudski stranki nadaljevali vašo pot!
V imenu Slovenske ljudske stranke izrekam iskreno sožalje vsem najbližjim svojcem prof. dr Zagožna: ženi Mihaeli, sinu Mihu, vnukinji Lizi in vnuku Jakobu, bratu in sestram ter snahi Klavdiji.