Ljubljana, 24. februar 2014 - Stališče Poslanske skupine SLS k 4. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga priporočila za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme, je na 56. izredni seji Državnega zbora RS podal poslanec Janez Ribič:
»Kot so izpostavili že moji predgovorniki, smo bili pred slabim mesecem dni priča največji naravni katastrofi v zgodovini naše države, ki je ohromila večji del države in prebivalce marsikaterega območja Slovenije dobesedno vrnila v ledeno dobo. Brez električne energije je ostala petina prebivalstva, številni kraji so bili zaradi podrtega drevja dobesedno odrezani od preostalega dela države. Škoda na elektroenergetskem omrežju in na prometni infrastrukturi, predvsem železniški, je presegla najbolj črn scenarij. Da o škodi v slovenskih gozdovih niti ne govorimo. O tem, ali je kdo v določenem trenutku ravnal prav ali ne in ali se je vlada dovolj hitro odzvala na nastalo situacijo, se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne nameravamo opredeljevati. Za tovrstna ocenjevanja bo v prihodnje namreč še dovolj časa. Zdaj je predvsem ključen moment, da udejanimo že neštetokrat izrečeni rek, in sicer da vsaka kriza hkrati predstavlja tudi priložnost. Zdaj je torej optimalen čas za strateški razmislek o naši prihodnosti, o tem, katere stvari želimo spremeniti. Treba je na primer začeti razmišljati o tem, kako se v prihodnje zaščititi v primeru izpada električne energije v tolikšnem obsegu. V Slovenski ljudski stranki kot eno izmed rešitev zato vidimo tudi v sistemu lesne biomase za preventivno zaščito ob velikem izpadu elektrike, in sicer tam, kjer je to ekonomsko upravičeno; tudi polaganje električnih kablov v zemljo; s tem bi manj obremenili našo pokrajino z grdimi lesenimi drogovi, seveda tam, kjer je to mogoče tudi tehnično izvesti. Izpostaviti velja tudi pospešitev ustanavljanja regionalnih lesnih centrov, saj si ne smemo dovoliti propadanja lesa, ki po tej ujmi leži v naših gozdovih. Upamo, da bo slovenska vlada v okviru operativnih delovnih skupin preigrala vse scenarije in v okviru svojih pristojnosti ukrepala tako, da bo lastnikom omogočila hitro čiščenje gozdov, ustrezno organizirano pa bo moralo biti tudi odkupovanje gozdno lesenih asortimentov. Določene rešitve iz predlaganega interventnega zakona, ki ga bomo obravnavali v sredo, delno nakazujejo v to smer. Vendar so po našem mnenju premalo ambiciozne, a več o tem zakonu v naslednjih dneh. Poslanci Slovenske ljudske stranke bi se še enkrat želeli zahvaliti vsem posameznikom, ki so prostovoljno priskočili na pomoč soljudem pri odpravljanju posledic, predvsem gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite, vojakom, ostalim prostovoljcem ter delavcem elektrodistribucijskih podjetij, ki so nesebično dan in noč dobesedno pregorevali v nemogočih vremenskih razmerah in s tem pomagali ljudem v stiski. Dokazali so, da je solidarnost v naši družbi ena najpomembnejših vrednot, četudi se nam na trenutke dozdeva, da je že pozabljena. Hitro in učinkovito ukrepanje navedenih organizacij je dokaz, kako pomemben sistem je sistem Civilne zaščite Republike Slovenije, ki v lokalnem okolju diha z ljudmi in s svojim krajem. Levji delež kakovostnega ukrepanja nedvomno predstavljajo vrhunsko usposobljeni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so s svojo hitrostjo odzivanja, operativnostjo in učinkovitostjo še enkrat dokazali, da sistem varstva pred naravnimi in ostalimi elementarnimi nesrečami brez njih ne more in ne sme obstajati. Ne smemo si namreč delati utvar, da nas bodo reševali profesionalci. Na tem mestu velja zato ponovno apelirati na pristojne, da s sistemskimi ukrepi, kot je oprostitev davka na dodano vrednost pri nakupu opreme, pristopijo k izboljšanju položaja prostovoljnih gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite ter vseh tistih, ki v takšnih trenutkih pomagajo.«
»Kot so izpostavili že moji predgovorniki, smo bili pred slabim mesecem dni priča največji naravni katastrofi v zgodovini naše države, ki je ohromila večji del države in prebivalce marsikaterega območja Slovenije dobesedno vrnila v ledeno dobo. Brez električne energije je ostala petina prebivalstva, številni kraji so bili zaradi podrtega drevja dobesedno odrezani od preostalega dela države. Škoda na elektroenergetskem omrežju in na prometni infrastrukturi, predvsem železniški, je presegla najbolj črn scenarij. Da o škodi v slovenskih gozdovih niti ne govorimo. O tem, ali je kdo v določenem trenutku ravnal prav ali ne in ali se je vlada dovolj hitro odzvala na nastalo situacijo, se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne nameravamo opredeljevati. Za tovrstna ocenjevanja bo v prihodnje namreč še dovolj časa. Zdaj je predvsem ključen moment, da udejanimo že neštetokrat izrečeni rek, in sicer da vsaka kriza hkrati predstavlja tudi priložnost. Zdaj je torej optimalen čas za strateški razmislek o naši prihodnosti, o tem, katere stvari želimo spremeniti. Treba je na primer začeti razmišljati o tem, kako se v prihodnje zaščititi v primeru izpada električne energije v tolikšnem obsegu. V Slovenski ljudski stranki kot eno izmed rešitev zato vidimo tudi v sistemu lesne biomase za preventivno zaščito ob velikem izpadu elektrike, in sicer tam, kjer je to ekonomsko upravičeno; tudi polaganje električnih kablov v zemljo; s tem bi manj obremenili našo pokrajino z grdimi lesenimi drogovi, seveda tam, kjer je to mogoče tudi tehnično izvesti. Izpostaviti velja tudi pospešitev ustanavljanja regionalnih lesnih centrov, saj si ne smemo dovoliti propadanja lesa, ki po tej ujmi leži v naših gozdovih. Upamo, da bo slovenska vlada v okviru operativnih delovnih skupin preigrala vse scenarije in v okviru svojih pristojnosti ukrepala tako, da bo lastnikom omogočila hitro čiščenje gozdov, ustrezno organizirano pa bo moralo biti tudi odkupovanje gozdno lesenih asortimentov. Določene rešitve iz predlaganega interventnega zakona, ki ga bomo obravnavali v sredo, delno nakazujejo v to smer. Vendar so po našem mnenju premalo ambiciozne, a več o tem zakonu v naslednjih dneh. Poslanci Slovenske ljudske stranke bi se še enkrat želeli zahvaliti vsem posameznikom, ki so prostovoljno priskočili na pomoč soljudem pri odpravljanju posledic, predvsem gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite, vojakom, ostalim prostovoljcem ter delavcem elektrodistribucijskih podjetij, ki so nesebično dan in noč dobesedno pregorevali v nemogočih vremenskih razmerah in s tem pomagali ljudem v stiski. Dokazali so, da je solidarnost v naši družbi ena najpomembnejših vrednot, četudi se nam na trenutke dozdeva, da je že pozabljena. Hitro in učinkovito ukrepanje navedenih organizacij je dokaz, kako pomemben sistem je sistem Civilne zaščite Republike Slovenije, ki v lokalnem okolju diha z ljudmi in s svojim krajem. Levji delež kakovostnega ukrepanja nedvomno predstavljajo vrhunsko usposobljeni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so s svojo hitrostjo odzivanja, operativnostjo in učinkovitostjo še enkrat dokazali, da sistem varstva pred naravnimi in ostalimi elementarnimi nesrečami brez njih ne more in ne sme obstajati. Ne smemo si namreč delati utvar, da nas bodo reševali profesionalci. Na tem mestu velja zato ponovno apelirati na pristojne, da s sistemskimi ukrepi, kot je oprostitev davka na dodano vrednost pri nakupu opreme, pristopijo k izboljšanju položaja prostovoljnih gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite ter vseh tistih, ki v takšnih trenutkih pomagajo.«
