Ljubljana, 26. februar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, je na 57. izredni seji Državnega zbora RS predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_
»Vlada Republike Slovenije je pred nekaj dnevi v zakonodajni postopek vložila zakon, namenjen pospešitvi odprave posledic nedavne ledene ujme. Ta zakon naj bi, kot obljublja vlada, uredil vsaj tiste nujne interventne in sanacijske ukrepe za odpravo posledic ene najhujših naravnih nesreč, ki je v zadnjih desetletjih prizadela našo državo. Zdaj veljavni zakon s področja varstva pred naravnimi nesrečami in predvsem s področja odprave posledic naravnih nesreč namreč ne ureja v celoti področja ukrepov za primer žledoloma, zato je bilo nujno pripraviti hitro in učinkovito rešitev v obliki interventnega zakona. Moram pa povedati, da smo v Slovenski ljudski stranki od tega zakona vendarle pričakovali bistveno več. Predvsem smo pričakovali, da bo vlada za tako hudo naravno nesrečo s tako težkimi posledicami zagotovila bistveno več denarja. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kako da je za sanacijo bank kar tako čez noč možno zagotoviti več milijard, kako da se razne mednarodne svetovalce in za nagrade bančnikom mimogrede najdejo milijoni evrov. Ko pa državo in njene ljudi prizadene tako huda ujma, ki se meri v stotinah milijonov, pa vlada ne najde več kot 13 oziroma zdaj - s popravki matičnega odbora - 15 milijonov evrov. Druga stvar, ki je pri tem zakonu prav tako problematična, je njegova vsebina. Presenečeni smo ob branju predloga zakona ugotovili, na primer, da kar takole, mimogrede, povozi ustavno zagotovljene in varovane pravice lastnikov zemljišč, da uvaja nove komisije, ki so sicer že predpisane z drugimi zakoni v zvezi z naravnimi nesrečami in da spreminja nekatere pristojnosti. V nadaljevanju je na te napake in na neoperativnost predlaganega zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je podala pripombe skoraj na vse člene zakona in posledica vsega skupaj je bila, da so Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 včeraj spisali pravzaprav poslanci in Zakonodajno-pravna služba državnega zbora dobesedno na seji matičnega delovnega telesa, ki je bila od jutra pa do poznih večernih ur.
Predlog zakona je sicer bistveno izboljšan, vendar smo v Slovenski ljudski stranki mnenja, da je njegova operativna uporaba še vedno pod velikim vprašajem. Predvsem se nam zdi problematično to, da se s tem zakonom pristojnosti za področje naravnih nesreč širijo še na tretje ministrstvo. Doslej sta to pokrivala obrambno in okoljsko ministrstvo, pa vemo, da je bil že tukaj problem, predvsem kar se tiče usklajevanja in pristojnosti. Zdaj se širi še na tretje ministrstvo, se pravi na ministrstvo za infrastrukturo. Z odpravo posledic te naravne nesreče na prometni in energetski infrastrukturi se bodo, kot kaže tako vodstvo kot tudi sestava komisije, zdaj samostojno ukvarjali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer pa nimajo konkretnih izkušenj s tem. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi s poenotenjem ekipe, se pravi v okviru enega ministrstva, pa tudi z vidika financiranja vsaj na področju odprave posledic naravnih nesreč lahko dosegli bistveno večjo učinkovitost pri delu. Prepričani smo tudi, da bo v zakonu treba še marsikaj popraviti, da bo dosegel cilj, v prvi vrsti pa bo treba zagotoviti bistveno več denarja. Komu, spoštovana vlada, pa boste pomagali v nesreči, če ne svojim ljudem? Ne glede na vse pomisleke, ki sem jih navedel, bomo v Slovenski ljudski stranki ta interventni zakon podprli.«
»Vlada Republike Slovenije je pred nekaj dnevi v zakonodajni postopek vložila zakon, namenjen pospešitvi odprave posledic nedavne ledene ujme. Ta zakon naj bi, kot obljublja vlada, uredil vsaj tiste nujne interventne in sanacijske ukrepe za odpravo posledic ene najhujših naravnih nesreč, ki je v zadnjih desetletjih prizadela našo državo. Zdaj veljavni zakon s področja varstva pred naravnimi nesrečami in predvsem s področja odprave posledic naravnih nesreč namreč ne ureja v celoti področja ukrepov za primer žledoloma, zato je bilo nujno pripraviti hitro in učinkovito rešitev v obliki interventnega zakona. Moram pa povedati, da smo v Slovenski ljudski stranki od tega zakona vendarle pričakovali bistveno več. Predvsem smo pričakovali, da bo vlada za tako hudo naravno nesrečo s tako težkimi posledicami zagotovila bistveno več denarja. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kako da je za sanacijo bank kar tako čez noč možno zagotoviti več milijard, kako da se razne mednarodne svetovalce in za nagrade bančnikom mimogrede najdejo milijoni evrov. Ko pa državo in njene ljudi prizadene tako huda ujma, ki se meri v stotinah milijonov, pa vlada ne najde več kot 13 oziroma zdaj - s popravki matičnega odbora - 15 milijonov evrov. Druga stvar, ki je pri tem zakonu prav tako problematična, je njegova vsebina. Presenečeni smo ob branju predloga zakona ugotovili, na primer, da kar takole, mimogrede, povozi ustavno zagotovljene in varovane pravice lastnikov zemljišč, da uvaja nove komisije, ki so sicer že predpisane z drugimi zakoni v zvezi z naravnimi nesrečami in da spreminja nekatere pristojnosti. V nadaljevanju je na te napake in na neoperativnost predlaganega zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je podala pripombe skoraj na vse člene zakona in posledica vsega skupaj je bila, da so Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 včeraj spisali pravzaprav poslanci in Zakonodajno-pravna služba državnega zbora dobesedno na seji matičnega delovnega telesa, ki je bila od jutra pa do poznih večernih ur.
Predlog zakona je sicer bistveno izboljšan, vendar smo v Slovenski ljudski stranki mnenja, da je njegova operativna uporaba še vedno pod velikim vprašajem. Predvsem se nam zdi problematično to, da se s tem zakonom pristojnosti za področje naravnih nesreč širijo še na tretje ministrstvo. Doslej sta to pokrivala obrambno in okoljsko ministrstvo, pa vemo, da je bil že tukaj problem, predvsem kar se tiče usklajevanja in pristojnosti. Zdaj se širi še na tretje ministrstvo, se pravi na ministrstvo za infrastrukturo. Z odpravo posledic te naravne nesreče na prometni in energetski infrastrukturi se bodo, kot kaže tako vodstvo kot tudi sestava komisije, zdaj samostojno ukvarjali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer pa nimajo konkretnih izkušenj s tem. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi s poenotenjem ekipe, se pravi v okviru enega ministrstva, pa tudi z vidika financiranja vsaj na področju odprave posledic naravnih nesreč lahko dosegli bistveno večjo učinkovitost pri delu. Prepričani smo tudi, da bo v zakonu treba še marsikaj popraviti, da bo dosegel cilj, v prvi vrsti pa bo treba zagotoviti bistveno več denarja. Komu, spoštovana vlada, pa boste pomagali v nesreči, če ne svojim ljudem? Ne glede na vse pomisleke, ki sem jih navedel, bomo v Slovenski ljudski stranki ta interventni zakon podprli.«
