Ljubljana, 27. februar 2014 – V Šmartnem ob Dreti smo se včeraj poslovili od velikega Slovenca, borca za kmečke pravice, agronoma, profesorja, idejnega očeta prve ustanovljene demokratične politične stranke v Sloveniji po II. svetovni vojni - Slovenske kmečke zveze, kasneje preimenovane v Slovensko ljudsko stranko, ene največjih osebnosti demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, poslanca SKZ v Skupščini RS 1990 - 1992, vodje Poslanske skupine DEMOS v času odločanja za plebiscit o samostojnosti Slovenije, poslanca SLS v Državnem zboru RS in vodje Poslanske skupine SLS 1992 – 2000, predsednika Glavnega odbora SLS 1992 – 2000 in predsednika SLS + SKD Slovenske ljudske stranke 2000 – 2001 prof. dr. Franca Zagožna.
V nadaljevanju objavljamo vse tri uradne govore z včerajšnjega pogreba prof. dr. Franca Zagožna, in sicer govore prof. dr. Emila Erjavca, Marjana Podobnika in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter govor predsednika SLS Franca Bogoviča z žalne seje SLS dan pred pogrebom_
Pogreb prof. dr. Franca Zagožna (Šmartno ob Dreti, 26. februar 2014)
1. GOVOR prof. dr. Emila Erjavca
Spoštovani profesor dr. Franc Zagožen, dragi Franček,
želel bi se posloviti v imenu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in svojem imenu. Na Oddelku za zootehniko naše fakultete si diplomiral in se leta 1969 vrnil kot takrat eden najmlajših doktorjev znanosti iz Nemčije. Na fakulteti si preživel zelo intenzivno obdobje visokošolskega učitelja – rednega profesorja za populacijsko genetiko in selekcijo živali; vse do tvojega odhoda v Državni zbor leta 1991. Z nami si ostal povezan kot predavatelj ovčereje vse do upokojitve. Bil si nekaj posebnega, karizmatičen, verjetno najbistrejši matematični um, ki smo ga imeli. Ta dar razumevanja in bistrosti ti je bil položen v zibko, že tu v Zadrečki dolini, kasneje nadgrajen z zelo doslednim in poglobljenim študijem.
Enačbe si razreševal sam, do onemoglosti, do konca, pa tudi če je bila na naslednji strani rešitev, nisi odprl strani, dokler nisi sam prišel do spoznanja. In tako vse življenje, v vseh stvareh, ni bilo bližnjic. Bil si mentor številnim, predvsem pa si pomagal pri našem raziskovalnem delu, postavljal koncepte in ugotavljal, kaj pomenijo dobljeni izsledki in predvsem po tvoje, kaj je vzrok in kaj je posledica. To znanje so užili tvoji sodelavci in tvoji študentje v neizmernih količinah, če so te le hoteli poslušati in razumeti. Kadarkoli in povsod. Bil si zahteven, ne pa prestrog, tak kot mora biti dober profesor. Naziv, po katerem so te na koncu vsi poznali.
Tvoja narava je bila trmasta in odločna, temeljita in neizprosna; predvsem do sebe in tudi tvojih najbližjih. Ko si nenačrtovano z gospo Mihelo moral prevzeti kmetijo tu v Vologu, si si zamislil, da bi redil ovce na nov, tehnološko dovršen in ekonomsko učinkovit način. Iz avtohtone jezersko-solčavske pasme si z oplemenjevanjem z romanovcem ustvaril novo bolj plodno in storilno pasmo. Vaša kmetija in razviti sistem sta postala vzorna in matična. Kot vse velike stvari in kot vse kar si počel, je tudi to izgledalo zelo enostavno, vendar v celoti domišljeno in predvsem izgrajeno s tvojim znanjem in z vašimi rokami, vašim trudom in odpovedovanjem. Kot živi dokaz, da se da, tudi če vsi mislijo drugače. Na ta način je bila ovčereja v Sloveniji ponovno obujena in to je predvsem tvoja zasluga.
Postal pa si tudi vedno večji analitik in kritik razmer v kmetijstvu. Že v Nemčiji si študiral temelje agrarne ekonomike, kasneje se tudi poglabljal v agrarno politiko in od sredine osemdesetih pisal, govoril in razpravljal o stranpoteh socialističnega modela kmetijstva. Rešitev si videl v ustanavljanju stanovskih organizacij, kar si kasneje s somišljeniki tudi izvedel. To je zgodba, ki so jo in bodo povedali drugi.
Poudaril pa bi rad, da so se prve ideje in razprave kovale prav na fakulteti, ki je bila takrat res prostor svobodnega razmišljanja in prostega uma. Tudi k tem vprašanjem si pristopil temeljito in intelektualno in si tako postavil tudi temelje za sodobno agrarno ekonomiko in politiko na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete.
V imenu tvojih sodelavcev, kolegov profesorjev, asistentov, predvsem pa študentov, se ti zahvaljujem za vse znanje, vse misli, za zgled, prodornost, načelnost in idealizem. To bo večno zapisano in je temelj našega tedanjega in sedanjega delovanja. Univerza svobodnih, načelnih in prodornih posameznikov, kjer ni nič nemogoče, če je s tem potrebno iskati in braniti resnico in pravičnost.
Spoštovani profesor,
naj se poslovim tudi kot eden tvojih učencev. Bil si tisti, ki si odpiral obzorja, krojil osebnost in sadil vrednote, sistemsko razumevanje. Učitelj. Iz zadnjih razgovorov zveni »ali razumete, ali veste, morate študirati, morate povedati«. Vemo, a vprašanje, če zmoremo … Se bomo pa trudili.
Hvala, hvala za vse. Počivaj tu v spokoju, v tvoji dolini, pod tvojimi gozdovi, ki so izgubile svojega vernega iskalca miru in resnice. Slovenijo in slovensko kmetijstvo bodo sedaj morali spreminjati drugi.
2. GOVOR nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika
Pravični izgine,
pa si nihče ne vzame k srcu,
zvesti ljudje so pobrani,
pa nihče ne razume;
da, pred hudobijo je pobran pravični. Naj pride mir, na svojih ležiščih naj počivajo
tisti, ki hodijo pošteno.
Izaija; 57, 1-2 vrstica
Danes se poslavljamo od profesorja Franca Zagožna, kmeta in borca za kmetove pravice, strokovnjaka in poznavalca kmetijstva, poslanca, idejnega očeta in pobudnika ustanovitve Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze kot prve demokratične povojne politične stranke, ustanovljene 12. maja 1988. Bil nam je voditelj in vzornik in imel nas je rad. Zame je največji državnik, ki ga je po Janezu Evangelistu Kreku rodila slovenska mati. In verjamem, da mu bo tako mesto nekoč dala tudi zgodovina. Državnik zame ni le politik, ki odgovorno opravlja pomembne državne funkcije, ampak tudi vsak oče in vsaka mati, ki vzgoji svojega otroka v poštenega človeka in odgovornega državljana.
Pokojni Franc Zagožen se je rodil leta 1942 v lepem kmečkem okolju v vasi Volog v Zadrečki dolini. Po šolanju, ki ga je zaključil z diplomo v Sloveniji je nadaljeval študij v Gottingenu v Nemčiji, kjer je leta 1969 doktoriral. Po vrnitvi je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani predaval populacijsko genetiko. Na rojstni domačiji je z ženo Mihaelo uredil vzorno kmetijo in prijazen dom za družino, v kateri se jima je rodil sin Miha, ki za očetom nadaljuje zastavljeno delo.
Opus pomembnih aktivnosti dr. Zagožna od časov pred ustanovitvijo SKZ, pa vse do smrti na področjih zaščite kmetovih pravic, ohranitve obdelanega in poseljenega podeželja in aktivnosti v SLS je tolikšen, da bi lahko in tudi bomo o tem napisali obsežno knjigo, saj jih je danes, ob slovesu nemogoče zaobjeti.
Doktor Zagožen je bil pravičen mož in vzor poštenega politika, zato so ga spoštovali tako politični somišljeniki kot politični nasprotniki. Svoje življenjsko poslanstvo je morda najbolj celovito izrazil v misli, da vse kar delamo, delamo zaradi ljudi. Ne zaradi strojev, ne zaradi informatike, ampak zaradi ljudi, njihove osebnosti, njihovih pravic in njihove svobode. Doktor Zagožen je bil dober, pozitiven človek, a je prav tako brez dlake na jeziku povedal vse, za kar je verjel, da je za poglede in odločanje ljudi pomembno. Povedal je katera prvorazredna tema še tako velikega diplomata razgali kot drugorazrednega politika. Povedal je kdo in kako so naredili načrt in nato oplenili Slovenijo – tudi nekateri njegovi politični sopotniki. Vodil je Poslanski klub Demos v prelomnih časih odločanja za plebiscit za samostojno Slovenijo. Čeprav je bil eden ključnih ljudi slovenske pomladi in osamosvajanja Slovenije, so ga nekateri samooklicani ekskluzivni dediči pomladne ideje skušali izbrisati iz pozitivnega zgodovinskega spomina Slovencev. A verjamem, da je tudi danes ena največjih moralnih avtoritet in simbol izvirne pomladne ideje, ki ni ločevala ampak povezovala.
Sprava in odgovornost za doktor Zagožna nista bili seštevek besed ampak skupnost dejanj. Veličina velikih namreč je, da se zavedajo svoje nepopolnosti in zato zmorejo biti ponižni pred edinim Popolnim in iskreni do drugih in do sebe. In se ne vznemirjajo preveč, če majhni njihovo ponižnost jemljejo za šibkost in iskrenost za naivnost. Doktor Zagožen je kljub mnogim velikim razočaranjem do zadnjega verjel, da s postavitvijo pravih vrednot na pravo mesto tudi danes še zmoremo zgraditi zdravo družbo in urejeno državo, ki bo v pomoč in ne v škodo in sramoto odgovornim in delovnim ljudem. Še tri dni pred smrtjo me je s komaj slišnim glasom rotil naj oblikujemo skupino, ki naj se poveže s strokovnjaki iz Avstrije in tako oblikuje pravično zakonodajo glede obdavčitve nepremičnin. Dobesedno do zadnjega diha si je prizadeval za dobro Slovenije, slovenskega kmeta in podeželja, vseh delavnih ljudi, za ohranitev narodnega gospodarstva, ohranitev slovenstva in vsega pomembnega kar so nam dobrega zapustili predniki.
Doktor Zagožen je moral oditi v večnost, postati neviden našemu pogledu, da bi morda spregledali. Moral je za zmeraj utihniti, da bi ga morda slišali. Molili smo za njegovo ozdravitev, a Bog je imel drugačne načrte. Kot dobro seme je moral umreti, da bi v novi pomladi pognala nova kal. Kjer je danes plevel, bo nekoč spet pšenica, ki bo nahranila Slovenijo.
Danes bi se pokojnemu doktor Zagožnu radi mnogi še zadnjič zahvalili. Naj se zato za vsa dobra dela in prizadevanja zahvalim najprej v imenu vseh, ki smo skupaj ustanavljali Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine; zahvaljujem se v imenu SLS in predsednika Franca Bogoviča; zahvaljujem se v imenu vseh slovenskih kmetov iz Slovenije in iz sosedne Koroške, s katerimi ga je povezoval posebno spoštljiv odnos; zahvaljujem se v imenu njegovih študentov ,med katerimi sem bil tudi sam ; zahvaljujem se v imenu krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, občine Nazarje, celotne Zgornje savinjske doline in v imenu vseh, ki ste ga cenili in spoštovali. Na koncu se vam,profesor, zahvaljujem v svojem imenu. Za življenja ste mi kazali pot, vedno pa mi boste kazali smer.
Enako se zahvaljujem ženi Mihaeli, sinu Mihi in snahi Klavdiji za vso predanost, potrpežljivost in veliko ljubezen, da je vaš mož, oče in tast lahko izpolnil svoje veliko življenjsko poslanstvo. V zadnjih letih sta mu bila v težkih trenutkih neozdravljive bolezni v največje veselje in razlog za optimizem vnukinja Liza in vnuk Jakob. Vsem vam in drugim najbližjim ob tej veliki izgubi izražam iskreno sožalje. Naj vas hrabri ponos, da ste živeli s tako dobrim človekom; in trdna vera, da se bomo nekoč srečali tam, kjer na svojih ležiščih mirno počivajo tisti, ki hodijo pošteno.
3. GOVOR predsednika RS Boruta Pahorja
Danes se z žalostjo poslavlja od Franca Zagožna vsa Slovenija. Naj se je kdo z njegovimi življenjskimi in političnimi prepričanji strinjal ali ne, je bil in ostaja Zagožen vseslovenski politični lik. S potrebno mero intelektualne poštenosti ga smemo in moramo uvrstiti med vodilne osebnosti narodnega demokratičnega prebujanja in ustanovne očete samostojne Slovenije.
Franc Zagožen je bil politično premočrten politik. Toda svoje navdušenje nad zamislimi je izpričeval na presenetljivo miren in zadržan način. V tem smislu je bila v tistih burnih časih že ta mirnost temperamenta dragocena vrlina. Ker je bila značajsko iskrena je z njo začel in končal svoj bogat politični opus.
Prav posebej je pomembno in vredno občudovanja, da se Franc Zagožen s politično močjo nikoli ni osebno okoriščal ali se s svojimi ravnanji kakorkoli moralno omadeževal. Zavoljo tega smemo in moramo Zagožna ohraniti v zgodovinskem spominu kot osebnost z veliko avtoriteto in integriteto.
Ne spomnim se, da bi Zagožen kdaj zagovarjal svoja stališča z neprimernim tonom ali jih pospremil z žaljivimi besedami. S tem ni dal samo svojega osebnega prispevka h krepitvi demokratične politične kulture, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, temveč je s svojim obnašanjem mnogim predstavljal pomemben vzor.
Zaradi vsega tega se Franc Zagožen uvršča med najpomembnejše in najvplivnejše slovenske intelektualce in politike s konca prejšnjega in začetka tega stoletja.
Spričo tega kot predsednik RS čutim potrebo in dolžnost, da mu ob tem simbolnem slovesu izrazim globoko hvaležnost za njegovo človeško dobroto in politično zavezanost Sloveniji in njenim ljudem.
Žalna seja SLS v spomin na idejnega očeta SLS Franca Zagožna (Nazarje, 25. februar 2014)
4. GOVOR predsednika SLS Franca Bogoviča
Spoštovani svojci in vsi profesorju dr. Francu Zagožnu najdražji domači, spoštovani članice in člani Slovenske ljudske stranke, prijateljice in prijatelji idejnega očeta naše stranke in ene ključnih osebnosti demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije. Spoštovani udeleženci žalne seje!
Težki so trenutki, ko se poslavljamo od človeka, ki ga imamo radi, ga neizmerno cenimo in spoštujemo, ki nam je navdih in vzor - in od človeka, ki je nas imel rad. Teža žalosti in bolečine ob izgubi je najtrši kamen, skala, za katero se nam zdi, da je nikoli ne bomo zmogli premakniti.
In vendar, ko so danes misli in srca članov in članic Slovenske ljudske stranke s svojci našega dragega prof. dr. Franca Zagožna, moža – velikega in izjemno pronicljivega duha, vemo – da je z njegovim poslanstvom, ki nam ga je skozi svoje življenje in delo podaril, možno streti tudi vsak najtrši kamen in premakniti gore, če je treba! Za dobro slovenske družbe, ljudi, za državo!
Ker je bil prepričan, da je slovensko kmetstvo hermetično zaprt politični geto, je bil prof. dr. Franc Zagožen idejni buditelj slovenskih kmetov in slovenskega naroda. Z idejo, da slovensko kmetijstvo potrebuje popolno prestrukturiranje oz. revolucijo, če se lahko tako izrazim, je prosvetljeval mnoge študente, navdušil kolege profesorje, kmete in druge somišljenike. Že pred letom 1988 je svojo visoko načelno držo in pogum pokazal v intervjujih in nekaterih javnih polemikah, ko je denimo zaščitil prof. dr. Bučarja, ki so ga takratne slovenske komunistične oblasti napadle zaradi njegovega nastopa v Strasbourgu.
Bil je pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v letu 1988 ter bil njuna neomajna moralna buditeljska avtoriteta. Gibanje, ki se je že ob svojem prvem množičnem zboru 12. maja 1988 v prepolni Unionski dvorani v času enopartijskega socialističnega sistema odločilo postati politična stranka!
In je postala_ prva ustanovljena slovenska politična stranka po 2. svetovni vojni na slovenskih tleh_ Slovenska kmečka zveza, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
»Bila je pšenica, zdaj raste plevel,« je prof. dr. Franc Zagožen 12. februarja 1988 v Mladini predstavil kritični pogled na tedanjo kmetijsko politiko in napovedal ustanovitev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. V svoji oceni tedanje krize slovenskega podeželja, kmetijstva, za katero je krivdo pripisal povojni kmetijski politiki, ki je bila po njegovem prepričanju protinarodna, se je tkala energija njegove vizionarske prerokbe_ »Gremo mi, kmetje, Slovenija – na svoje!«, če ga smem interpretirati skozi svoje oči, skozi svoje doživetje tistega zgodovinskega časa sprememb, ko sem tudi sam stal na znamenitem shodu 12. maja 1988 v Unionski dvorani.
Priznam, sam tedaj kot mlad kmečki fant, agronom, ob vstopu v Unionsko dvorano nisem vedel, da bom iz nje praktično odšel prvič kot član politične stranke. Še manj sem si predstavljal, da jo bom nekoč vodil – tudi v trenutku, ko se poslavljamo od očeta naše Slovenske ljudske stranke. Vem pa, da je vizionar prof. dr. Zagožen natančno vedel, kam želi pripeljati slovenski narod! Hvala vam, profesor dr. Zagožen.
Spoštovani,
prof. dr. Zagožen je vedel, da ni univerzalne formule za rešitev iz takratnih razmer. Vedel je, da je prestrukturiranje v kmetijski panogi v kontekstu tedanje družbeno-politične, socialistične ureditve, lahko le nasilen ali dolgotrajen proces. A ostal je neomajen_ »vsako odlašanje bo krizo poglobilo in podaljšalo agonijo,« je dejal. Njegova vera in prepričanje, da se na obrobje potisnjeni kmetje v tistem času vendarle lahko emancipirajo in postanejo enakovreden in samozavesten sloj družbe, ki v enakopravnem dialogu demokratično odloča o svoji in skupni usodi, je bila trdna in neomajna. To je verjel tudi leta zatem. To je verjel tudi nekaj dni nazaj, vse do zadnjega dne. In v to, da so delovni ter ustvarjalni ljudje enakovreden in pomemben člen družbe, verjamemo v Slovenski ljudski stranki tudi danes!
Na prvo mesto je vedno postavljal ljudi in državo, nikoli sebe!
Sam sebi prav tako nikoli ni pripisoval edinstvenih osebnih zaslug za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, čeprav je ena ključnih osebnosti slovenske politične pomladi. Žal so mu mnogi v zadnjih 25 letih v boju za politični prestiž po krivici poskušali odvzeti njegov pomen in zasluge. A dejstva o njegovi vlogi so neizprosna_ prof. dr. Zagožen je svojo državniško modrost pokazal tudi s tem, ko je po ustanovitvi SKZ pomagal po terenu ustanavljati odbore Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske demokratične zveze in drugih strank, saj se je zavedal, da bo le na ta način mogoče nagovoriti večino volilnega telesa in na ta način premagati Zvezo komunistov ter narediti prelom z enopartijskim sistemom.
Bil je in bo ostal tisti, čigar vizija je rodila samozavest slovenskega naroda za demokratične spremembe. Da bo Slovenec gospodar na svoji zemlji!
Tudi potem, ko se je dr. Zagožen po letih aktivne politike, tudi vodenja poslanskega kluba Demos v času plebiscita, umaknil iz aktivne politike, je ves čas ostajal izredno buden nad političnim dogajanjem.
»V politiko ne greš zato, da bi imel kaj od tega,« je dr. Zagožen dejal pred dobrim letom dni, in k temu pristavil_ »Politika naj bi bila služenje. A ne denarja, temveč služenje ljudem.«
Te besede profesorja najbolje opisujejo njegov pogled na politiko v najčistejši obliki, na tisti ideal, ki ga slovenska politika v svojih zgodah, nezgodah in zablodah tako težko uresničuje, a dr. Zagožen ga je znal z lahkoto.
On o idealih ni le govoril, dr. Zagožen je ta politični ideal udejanjal in simboliziral. Vedno je nagovoril svojo družino - ženo Mihaelo, sina Miho, da mu je stala ob strani. Pa čeprav je zaradi njegovega dela in politične angažiranosti nemalokrat trpela, je bila dr. Zagožnu neizmerni vir energije.
V imenu Slovenske ljudske stranke se zahvaljujem njegovim najbližjim, da so mu omogočili, da se je razdajal za dobro Slovenije, slovenskega naroda in Slovenske ljudske stranke!
Spoštovani,
premalo je besed, s katerimi bi lahko v nekaj minutah opisali vse, kar je profesor dr. Franc Zagožen bil, in vse, kar nam je pomenil. Prepričan sem, da bo o njem vse besede, ki si jih zasluži, zapisala povest v kakšni knjigi. Verjamem, da ga bo slovensko zgodovinopisje uvrstilo med osrednje osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Zahvaljujem se prof. dr. Zagožnu za njegov pomen za slovensko državo. Za kmeta, študenta, delavca, državljanke in državljane, in za Slovensko ljudsko stranko. V svojem imenu ter imenu Slovenske ljudske stranke dajem zavezo, da bomo predano izpolnjevali svoje politično poslanstvo, ki bo za zmeraj ostalo navdihnjeno z njegovo zavezanostjo resnicoljubnosti in drugim osnovnim etičnim vrednotam, ki so temelj vsake zdrave družbe. Svojo narodno zavednost in veliko ljubezen do Slovenije in slovenstva je izražal na način, ko besede niso bile potrebne – to je preprosto živel.
Profesor dr. Franc Zagožen, hvala vam.
Za vaše delo in predanost. Srce in razum. Ter modrost, s katero ste nam vsem kazali smer. Predvsem pa za vaš osebni dokaz, da so v politiki tudi ljudje visokih moralnih načel in človeških odlik. Taki, kot ste bili vi – in taki, kot moramo biti politiki. Predani ljudem.
Z vašo duhovno energijo bomo v Slovenski ljudski stranki nadaljevali vašo pot!
V imenu Slovenske ljudske stranke izrekam iskreno sožalje vsem najbližjim svojcem prof. dr Zagožna: ženi Mihaeli, sinu Mihu, vnukinji Lizi in vnuku Jakobu, bratu in sestram ter snahi Klavdiji.
V nadaljevanju objavljamo vse tri uradne govore z včerajšnjega pogreba prof. dr. Franca Zagožna, in sicer govore prof. dr. Emila Erjavca, Marjana Podobnika in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter govor predsednika SLS Franca Bogoviča z žalne seje SLS dan pred pogrebom_
Pogreb prof. dr. Franca Zagožna (Šmartno ob Dreti, 26. februar 2014)
1. GOVOR prof. dr. Emila Erjavca
Spoštovani profesor dr. Franc Zagožen, dragi Franček,
želel bi se posloviti v imenu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in svojem imenu. Na Oddelku za zootehniko naše fakultete si diplomiral in se leta 1969 vrnil kot takrat eden najmlajših doktorjev znanosti iz Nemčije. Na fakulteti si preživel zelo intenzivno obdobje visokošolskega učitelja – rednega profesorja za populacijsko genetiko in selekcijo živali; vse do tvojega odhoda v Državni zbor leta 1991. Z nami si ostal povezan kot predavatelj ovčereje vse do upokojitve. Bil si nekaj posebnega, karizmatičen, verjetno najbistrejši matematični um, ki smo ga imeli. Ta dar razumevanja in bistrosti ti je bil položen v zibko, že tu v Zadrečki dolini, kasneje nadgrajen z zelo doslednim in poglobljenim študijem.
Enačbe si razreševal sam, do onemoglosti, do konca, pa tudi če je bila na naslednji strani rešitev, nisi odprl strani, dokler nisi sam prišel do spoznanja. In tako vse življenje, v vseh stvareh, ni bilo bližnjic. Bil si mentor številnim, predvsem pa si pomagal pri našem raziskovalnem delu, postavljal koncepte in ugotavljal, kaj pomenijo dobljeni izsledki in predvsem po tvoje, kaj je vzrok in kaj je posledica. To znanje so užili tvoji sodelavci in tvoji študentje v neizmernih količinah, če so te le hoteli poslušati in razumeti. Kadarkoli in povsod. Bil si zahteven, ne pa prestrog, tak kot mora biti dober profesor. Naziv, po katerem so te na koncu vsi poznali.
Tvoja narava je bila trmasta in odločna, temeljita in neizprosna; predvsem do sebe in tudi tvojih najbližjih. Ko si nenačrtovano z gospo Mihelo moral prevzeti kmetijo tu v Vologu, si si zamislil, da bi redil ovce na nov, tehnološko dovršen in ekonomsko učinkovit način. Iz avtohtone jezersko-solčavske pasme si z oplemenjevanjem z romanovcem ustvaril novo bolj plodno in storilno pasmo. Vaša kmetija in razviti sistem sta postala vzorna in matična. Kot vse velike stvari in kot vse kar si počel, je tudi to izgledalo zelo enostavno, vendar v celoti domišljeno in predvsem izgrajeno s tvojim znanjem in z vašimi rokami, vašim trudom in odpovedovanjem. Kot živi dokaz, da se da, tudi če vsi mislijo drugače. Na ta način je bila ovčereja v Sloveniji ponovno obujena in to je predvsem tvoja zasluga.
Postal pa si tudi vedno večji analitik in kritik razmer v kmetijstvu. Že v Nemčiji si študiral temelje agrarne ekonomike, kasneje se tudi poglabljal v agrarno politiko in od sredine osemdesetih pisal, govoril in razpravljal o stranpoteh socialističnega modela kmetijstva. Rešitev si videl v ustanavljanju stanovskih organizacij, kar si kasneje s somišljeniki tudi izvedel. To je zgodba, ki so jo in bodo povedali drugi.
Poudaril pa bi rad, da so se prve ideje in razprave kovale prav na fakulteti, ki je bila takrat res prostor svobodnega razmišljanja in prostega uma. Tudi k tem vprašanjem si pristopil temeljito in intelektualno in si tako postavil tudi temelje za sodobno agrarno ekonomiko in politiko na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete.
V imenu tvojih sodelavcev, kolegov profesorjev, asistentov, predvsem pa študentov, se ti zahvaljujem za vse znanje, vse misli, za zgled, prodornost, načelnost in idealizem. To bo večno zapisano in je temelj našega tedanjega in sedanjega delovanja. Univerza svobodnih, načelnih in prodornih posameznikov, kjer ni nič nemogoče, če je s tem potrebno iskati in braniti resnico in pravičnost.
Spoštovani profesor,
naj se poslovim tudi kot eden tvojih učencev. Bil si tisti, ki si odpiral obzorja, krojil osebnost in sadil vrednote, sistemsko razumevanje. Učitelj. Iz zadnjih razgovorov zveni »ali razumete, ali veste, morate študirati, morate povedati«. Vemo, a vprašanje, če zmoremo … Se bomo pa trudili.
Hvala, hvala za vse. Počivaj tu v spokoju, v tvoji dolini, pod tvojimi gozdovi, ki so izgubile svojega vernega iskalca miru in resnice. Slovenijo in slovensko kmetijstvo bodo sedaj morali spreminjati drugi.
2. GOVOR nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika
Pravični izgine,
pa si nihče ne vzame k srcu,
zvesti ljudje so pobrani,
pa nihče ne razume;
da, pred hudobijo je pobran pravični. Naj pride mir, na svojih ležiščih naj počivajo
tisti, ki hodijo pošteno.
Izaija; 57, 1-2 vrstica
Danes se poslavljamo od profesorja Franca Zagožna, kmeta in borca za kmetove pravice, strokovnjaka in poznavalca kmetijstva, poslanca, idejnega očeta in pobudnika ustanovitve Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze kot prve demokratične povojne politične stranke, ustanovljene 12. maja 1988. Bil nam je voditelj in vzornik in imel nas je rad. Zame je največji državnik, ki ga je po Janezu Evangelistu Kreku rodila slovenska mati. In verjamem, da mu bo tako mesto nekoč dala tudi zgodovina. Državnik zame ni le politik, ki odgovorno opravlja pomembne državne funkcije, ampak tudi vsak oče in vsaka mati, ki vzgoji svojega otroka v poštenega človeka in odgovornega državljana.
Pokojni Franc Zagožen se je rodil leta 1942 v lepem kmečkem okolju v vasi Volog v Zadrečki dolini. Po šolanju, ki ga je zaključil z diplomo v Sloveniji je nadaljeval študij v Gottingenu v Nemčiji, kjer je leta 1969 doktoriral. Po vrnitvi je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani predaval populacijsko genetiko. Na rojstni domačiji je z ženo Mihaelo uredil vzorno kmetijo in prijazen dom za družino, v kateri se jima je rodil sin Miha, ki za očetom nadaljuje zastavljeno delo.
Opus pomembnih aktivnosti dr. Zagožna od časov pred ustanovitvijo SKZ, pa vse do smrti na področjih zaščite kmetovih pravic, ohranitve obdelanega in poseljenega podeželja in aktivnosti v SLS je tolikšen, da bi lahko in tudi bomo o tem napisali obsežno knjigo, saj jih je danes, ob slovesu nemogoče zaobjeti.
Doktor Zagožen je bil pravičen mož in vzor poštenega politika, zato so ga spoštovali tako politični somišljeniki kot politični nasprotniki. Svoje življenjsko poslanstvo je morda najbolj celovito izrazil v misli, da vse kar delamo, delamo zaradi ljudi. Ne zaradi strojev, ne zaradi informatike, ampak zaradi ljudi, njihove osebnosti, njihovih pravic in njihove svobode. Doktor Zagožen je bil dober, pozitiven človek, a je prav tako brez dlake na jeziku povedal vse, za kar je verjel, da je za poglede in odločanje ljudi pomembno. Povedal je katera prvorazredna tema še tako velikega diplomata razgali kot drugorazrednega politika. Povedal je kdo in kako so naredili načrt in nato oplenili Slovenijo – tudi nekateri njegovi politični sopotniki. Vodil je Poslanski klub Demos v prelomnih časih odločanja za plebiscit za samostojno Slovenijo. Čeprav je bil eden ključnih ljudi slovenske pomladi in osamosvajanja Slovenije, so ga nekateri samooklicani ekskluzivni dediči pomladne ideje skušali izbrisati iz pozitivnega zgodovinskega spomina Slovencev. A verjamem, da je tudi danes ena največjih moralnih avtoritet in simbol izvirne pomladne ideje, ki ni ločevala ampak povezovala.
Sprava in odgovornost za doktor Zagožna nista bili seštevek besed ampak skupnost dejanj. Veličina velikih namreč je, da se zavedajo svoje nepopolnosti in zato zmorejo biti ponižni pred edinim Popolnim in iskreni do drugih in do sebe. In se ne vznemirjajo preveč, če majhni njihovo ponižnost jemljejo za šibkost in iskrenost za naivnost. Doktor Zagožen je kljub mnogim velikim razočaranjem do zadnjega verjel, da s postavitvijo pravih vrednot na pravo mesto tudi danes še zmoremo zgraditi zdravo družbo in urejeno državo, ki bo v pomoč in ne v škodo in sramoto odgovornim in delovnim ljudem. Še tri dni pred smrtjo me je s komaj slišnim glasom rotil naj oblikujemo skupino, ki naj se poveže s strokovnjaki iz Avstrije in tako oblikuje pravično zakonodajo glede obdavčitve nepremičnin. Dobesedno do zadnjega diha si je prizadeval za dobro Slovenije, slovenskega kmeta in podeželja, vseh delavnih ljudi, za ohranitev narodnega gospodarstva, ohranitev slovenstva in vsega pomembnega kar so nam dobrega zapustili predniki.
Doktor Zagožen je moral oditi v večnost, postati neviden našemu pogledu, da bi morda spregledali. Moral je za zmeraj utihniti, da bi ga morda slišali. Molili smo za njegovo ozdravitev, a Bog je imel drugačne načrte. Kot dobro seme je moral umreti, da bi v novi pomladi pognala nova kal. Kjer je danes plevel, bo nekoč spet pšenica, ki bo nahranila Slovenijo.
Danes bi se pokojnemu doktor Zagožnu radi mnogi še zadnjič zahvalili. Naj se zato za vsa dobra dela in prizadevanja zahvalim najprej v imenu vseh, ki smo skupaj ustanavljali Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine; zahvaljujem se v imenu SLS in predsednika Franca Bogoviča; zahvaljujem se v imenu vseh slovenskih kmetov iz Slovenije in iz sosedne Koroške, s katerimi ga je povezoval posebno spoštljiv odnos; zahvaljujem se v imenu njegovih študentov ,med katerimi sem bil tudi sam ; zahvaljujem se v imenu krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, občine Nazarje, celotne Zgornje savinjske doline in v imenu vseh, ki ste ga cenili in spoštovali. Na koncu se vam,profesor, zahvaljujem v svojem imenu. Za življenja ste mi kazali pot, vedno pa mi boste kazali smer.
Enako se zahvaljujem ženi Mihaeli, sinu Mihi in snahi Klavdiji za vso predanost, potrpežljivost in veliko ljubezen, da je vaš mož, oče in tast lahko izpolnil svoje veliko življenjsko poslanstvo. V zadnjih letih sta mu bila v težkih trenutkih neozdravljive bolezni v največje veselje in razlog za optimizem vnukinja Liza in vnuk Jakob. Vsem vam in drugim najbližjim ob tej veliki izgubi izražam iskreno sožalje. Naj vas hrabri ponos, da ste živeli s tako dobrim človekom; in trdna vera, da se bomo nekoč srečali tam, kjer na svojih ležiščih mirno počivajo tisti, ki hodijo pošteno.
3. GOVOR predsednika RS Boruta Pahorja
Danes se z žalostjo poslavlja od Franca Zagožna vsa Slovenija. Naj se je kdo z njegovimi življenjskimi in političnimi prepričanji strinjal ali ne, je bil in ostaja Zagožen vseslovenski politični lik. S potrebno mero intelektualne poštenosti ga smemo in moramo uvrstiti med vodilne osebnosti narodnega demokratičnega prebujanja in ustanovne očete samostojne Slovenije.
Franc Zagožen je bil politično premočrten politik. Toda svoje navdušenje nad zamislimi je izpričeval na presenetljivo miren in zadržan način. V tem smislu je bila v tistih burnih časih že ta mirnost temperamenta dragocena vrlina. Ker je bila značajsko iskrena je z njo začel in končal svoj bogat politični opus.
Prav posebej je pomembno in vredno občudovanja, da se Franc Zagožen s politično močjo nikoli ni osebno okoriščal ali se s svojimi ravnanji kakorkoli moralno omadeževal. Zavoljo tega smemo in moramo Zagožna ohraniti v zgodovinskem spominu kot osebnost z veliko avtoriteto in integriteto.
Ne spomnim se, da bi Zagožen kdaj zagovarjal svoja stališča z neprimernim tonom ali jih pospremil z žaljivimi besedami. S tem ni dal samo svojega osebnega prispevka h krepitvi demokratične politične kulture, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, temveč je s svojim obnašanjem mnogim predstavljal pomemben vzor.
Zaradi vsega tega se Franc Zagožen uvršča med najpomembnejše in najvplivnejše slovenske intelektualce in politike s konca prejšnjega in začetka tega stoletja.
Spričo tega kot predsednik RS čutim potrebo in dolžnost, da mu ob tem simbolnem slovesu izrazim globoko hvaležnost za njegovo človeško dobroto in politično zavezanost Sloveniji in njenim ljudem.
Žalna seja SLS v spomin na idejnega očeta SLS Franca Zagožna (Nazarje, 25. februar 2014)
4. GOVOR predsednika SLS Franca Bogoviča
Spoštovani svojci in vsi profesorju dr. Francu Zagožnu najdražji domači, spoštovani članice in člani Slovenske ljudske stranke, prijateljice in prijatelji idejnega očeta naše stranke in ene ključnih osebnosti demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije. Spoštovani udeleženci žalne seje!
Težki so trenutki, ko se poslavljamo od človeka, ki ga imamo radi, ga neizmerno cenimo in spoštujemo, ki nam je navdih in vzor - in od človeka, ki je nas imel rad. Teža žalosti in bolečine ob izgubi je najtrši kamen, skala, za katero se nam zdi, da je nikoli ne bomo zmogli premakniti.
In vendar, ko so danes misli in srca članov in članic Slovenske ljudske stranke s svojci našega dragega prof. dr. Franca Zagožna, moža – velikega in izjemno pronicljivega duha, vemo – da je z njegovim poslanstvom, ki nam ga je skozi svoje življenje in delo podaril, možno streti tudi vsak najtrši kamen in premakniti gore, če je treba! Za dobro slovenske družbe, ljudi, za državo!
Ker je bil prepričan, da je slovensko kmetstvo hermetično zaprt politični geto, je bil prof. dr. Franc Zagožen idejni buditelj slovenskih kmetov in slovenskega naroda. Z idejo, da slovensko kmetijstvo potrebuje popolno prestrukturiranje oz. revolucijo, če se lahko tako izrazim, je prosvetljeval mnoge študente, navdušil kolege profesorje, kmete in druge somišljenike. Že pred letom 1988 je svojo visoko načelno držo in pogum pokazal v intervjujih in nekaterih javnih polemikah, ko je denimo zaščitil prof. dr. Bučarja, ki so ga takratne slovenske komunistične oblasti napadle zaradi njegovega nastopa v Strasbourgu.
Bil je pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v letu 1988 ter bil njuna neomajna moralna buditeljska avtoriteta. Gibanje, ki se je že ob svojem prvem množičnem zboru 12. maja 1988 v prepolni Unionski dvorani v času enopartijskega socialističnega sistema odločilo postati politična stranka!
In je postala_ prva ustanovljena slovenska politična stranka po 2. svetovni vojni na slovenskih tleh_ Slovenska kmečka zveza, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
»Bila je pšenica, zdaj raste plevel,« je prof. dr. Franc Zagožen 12. februarja 1988 v Mladini predstavil kritični pogled na tedanjo kmetijsko politiko in napovedal ustanovitev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. V svoji oceni tedanje krize slovenskega podeželja, kmetijstva, za katero je krivdo pripisal povojni kmetijski politiki, ki je bila po njegovem prepričanju protinarodna, se je tkala energija njegove vizionarske prerokbe_ »Gremo mi, kmetje, Slovenija – na svoje!«, če ga smem interpretirati skozi svoje oči, skozi svoje doživetje tistega zgodovinskega časa sprememb, ko sem tudi sam stal na znamenitem shodu 12. maja 1988 v Unionski dvorani.
Priznam, sam tedaj kot mlad kmečki fant, agronom, ob vstopu v Unionsko dvorano nisem vedel, da bom iz nje praktično odšel prvič kot član politične stranke. Še manj sem si predstavljal, da jo bom nekoč vodil – tudi v trenutku, ko se poslavljamo od očeta naše Slovenske ljudske stranke. Vem pa, da je vizionar prof. dr. Zagožen natančno vedel, kam želi pripeljati slovenski narod! Hvala vam, profesor dr. Zagožen.
Spoštovani,
prof. dr. Zagožen je vedel, da ni univerzalne formule za rešitev iz takratnih razmer. Vedel je, da je prestrukturiranje v kmetijski panogi v kontekstu tedanje družbeno-politične, socialistične ureditve, lahko le nasilen ali dolgotrajen proces. A ostal je neomajen_ »vsako odlašanje bo krizo poglobilo in podaljšalo agonijo,« je dejal. Njegova vera in prepričanje, da se na obrobje potisnjeni kmetje v tistem času vendarle lahko emancipirajo in postanejo enakovreden in samozavesten sloj družbe, ki v enakopravnem dialogu demokratično odloča o svoji in skupni usodi, je bila trdna in neomajna. To je verjel tudi leta zatem. To je verjel tudi nekaj dni nazaj, vse do zadnjega dne. In v to, da so delovni ter ustvarjalni ljudje enakovreden in pomemben člen družbe, verjamemo v Slovenski ljudski stranki tudi danes!
Na prvo mesto je vedno postavljal ljudi in državo, nikoli sebe!
Sam sebi prav tako nikoli ni pripisoval edinstvenih osebnih zaslug za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, čeprav je ena ključnih osebnosti slovenske politične pomladi. Žal so mu mnogi v zadnjih 25 letih v boju za politični prestiž po krivici poskušali odvzeti njegov pomen in zasluge. A dejstva o njegovi vlogi so neizprosna_ prof. dr. Zagožen je svojo državniško modrost pokazal tudi s tem, ko je po ustanovitvi SKZ pomagal po terenu ustanavljati odbore Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske demokratične zveze in drugih strank, saj se je zavedal, da bo le na ta način mogoče nagovoriti večino volilnega telesa in na ta način premagati Zvezo komunistov ter narediti prelom z enopartijskim sistemom.
Bil je in bo ostal tisti, čigar vizija je rodila samozavest slovenskega naroda za demokratične spremembe. Da bo Slovenec gospodar na svoji zemlji!
Tudi potem, ko se je dr. Zagožen po letih aktivne politike, tudi vodenja poslanskega kluba Demos v času plebiscita, umaknil iz aktivne politike, je ves čas ostajal izredno buden nad političnim dogajanjem.
»V politiko ne greš zato, da bi imel kaj od tega,« je dr. Zagožen dejal pred dobrim letom dni, in k temu pristavil_ »Politika naj bi bila služenje. A ne denarja, temveč služenje ljudem.«
Te besede profesorja najbolje opisujejo njegov pogled na politiko v najčistejši obliki, na tisti ideal, ki ga slovenska politika v svojih zgodah, nezgodah in zablodah tako težko uresničuje, a dr. Zagožen ga je znal z lahkoto.
On o idealih ni le govoril, dr. Zagožen je ta politični ideal udejanjal in simboliziral. Vedno je nagovoril svojo družino - ženo Mihaelo, sina Miho, da mu je stala ob strani. Pa čeprav je zaradi njegovega dela in politične angažiranosti nemalokrat trpela, je bila dr. Zagožnu neizmerni vir energije.
V imenu Slovenske ljudske stranke se zahvaljujem njegovim najbližjim, da so mu omogočili, da se je razdajal za dobro Slovenije, slovenskega naroda in Slovenske ljudske stranke!
Spoštovani,
premalo je besed, s katerimi bi lahko v nekaj minutah opisali vse, kar je profesor dr. Franc Zagožen bil, in vse, kar nam je pomenil. Prepričan sem, da bo o njem vse besede, ki si jih zasluži, zapisala povest v kakšni knjigi. Verjamem, da ga bo slovensko zgodovinopisje uvrstilo med osrednje osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Zahvaljujem se prof. dr. Zagožnu za njegov pomen za slovensko državo. Za kmeta, študenta, delavca, državljanke in državljane, in za Slovensko ljudsko stranko. V svojem imenu ter imenu Slovenske ljudske stranke dajem zavezo, da bomo predano izpolnjevali svoje politično poslanstvo, ki bo za zmeraj ostalo navdihnjeno z njegovo zavezanostjo resnicoljubnosti in drugim osnovnim etičnim vrednotam, ki so temelj vsake zdrave družbe. Svojo narodno zavednost in veliko ljubezen do Slovenije in slovenstva je izražal na način, ko besede niso bile potrebne – to je preprosto živel.
Profesor dr. Franc Zagožen, hvala vam.
Za vaše delo in predanost. Srce in razum. Ter modrost, s katero ste nam vsem kazali smer. Predvsem pa za vaš osebni dokaz, da so v politiki tudi ljudje visokih moralnih načel in človeških odlik. Taki, kot ste bili vi – in taki, kot moramo biti politiki. Predani ljudem.
Z vašo duhovno energijo bomo v Slovenski ljudski stranki nadaljevali vašo pot!
V imenu Slovenske ljudske stranke izrekam iskreno sožalje vsem najbližjim svojcem prof. dr Zagožna: ženi Mihaeli, sinu Mihu, vnukinji Lizi in vnuku Jakobu, bratu in sestram ter snahi Klavdiji.
