Ljubljana, 3. marec 2014 – Prvi dan zasedanja Državnega zbora RS na 22. redni seji je pri 1. točki dnevnega reda, to je pri vprašanjih poslank in poslancev, ustno poslansko vprašanje predsednici Vlade RS mag. Alenki Bratušek zastavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:
»Od 15. oktobra do 29. novembra lani je na predlog Vlade RS koalicija po nujnem postopku, kar je neobičajno za sistemski zakon, sprejela Zakon o davku na nepremičnine. Temu smo odločno nasprotovali v vseh opozicijskih strankah. Na moj poziv in poziv tudi predsednika Obrtne zbornice Branka Meha je peticijo proti temu davku podpisalo 80 tisoč ljudi. Prav tako ste dobili veto od Državnega sveta RS, a vse to ni zadostovalo za to, da vladni in koalicijski stampedo ne bi šel svojo pot. Opozarjali smo na neurejene evidence o nepremičninah, na problematične davčne stopnje, na vprašljivo pomanjkanje okoli pritožbenih postopkov, opozarjali na to, da bodo ljudje imeli velike stroške, če se bo sprejel takšen zakon, kot ste ga predlagali, na navidezne selitve in podobno. Nismo samo opozarjali. V Slovenski ljudski stranki smo zahtevali celo vrsto odborov, na drugi strani predlagali številne amandmaje, s katerimi smo tudi na osnovi mnenj pravnih strokovnjakov želeli izboljšati ta zakon že v samem postopku. Žal so bili ti amandmaji vsi - z izjemo enega - zavrnjeni in imamo zakon, kakršen je. Vesel sem, da je Ustavno sodišče RS ta zakon vzelo v prednostno obravnavo in da je tudi na prvi stopnji odločilo najprej okoli postopka tako, kakor je. A informativni izračuni so bili izdani, vendar Davčna uprava ne sme izdajati odločb. Na osnovi informativnih izračunov se je pokazalo to, kar smo predvidevali tisti, ki smo tudi s kakšnim delom na lokalnem nivoju predvidevali posledice tega zakona. Spoštovana predsednica, zato vas sprašujem, glede na velike stroške, ki jih je naredilo več kot deset tisoč ljudi po nam znanih podatkih, ko so urejali zemljiške zadeve, kdo bo pravzaprav odgovarjal za stroške, ki so nastali v veliki meri zaradi tako sprejetega zakona? Se pravi - vpisi v zemljiško knjigo, razne darilne pogodbe in podobno. Konec koncev je to nek strošek, ki se meri tudi v dnevih, dopustih, ki so jih ljudje morali jemati, da so šli na različne urade. Veliko dela iz tega naslova je opravilo tudi uradništvo in nekdo mora za to tudi odgovarjati. Sam sem vas tudi vprašal po politični odgovornosti, kajti na ta zakon in kasneje na proračun je bila konec koncev izglasovana tudi zaupnica vam in vaši vladi.«
Odgovor predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek je bil naslednji_
»Najlepša hvala spoštovani poslanec, da bom danes lahko še enkrat razložila razloge, zakaj se je Vlada RS morala odločiti za to, kar je naredila. Mislim, da ga ni v tej dvorani, ki se ne bi strinjal, da je nujna konsolidacija javnih financ. Razlikujemo se pa v načinu in v hitrosti, kako bi to izpeljali, in konsolidacijo javnih financ se da izpeljati - jaz vedno rečem - na tri načine. Prvič - z zniževanjem odhodkov, drugič - z zviševanjem prihodkov ali tretjič - s kombinacijo obojega. In točno to tretjo pot je ubrala vlada, ko je prevzela vajeti v svoje roke. In zato smo končali z brezglavim varčevanjem, ki je, dokazano v številkah, imelo slabe posledice na gospodarstvo. Davek na nepremičnine ni v celoti nekaj novega, štiri davščine zamenjujemo. To je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, pristojbine za gozdne ceste in davek na nepremično premoženje večjih vrednosti. Skratka - to ni nekaj povsem novega. In pozna ga praktično celotna Evropa. Mislim, da sta v tem trenutku dve državi, ki tega davka ne poznata. Lahko vam povem glede na to, da občasno še vedno slišim, da bi bilo bolje, da bi v Slovenijo prišla trojka, kot da bi sami reševali svoje probleme. Je ni države, ki bi bila v programu trojke in ne bi imela tega davka. Irska ga je morala uvesti lani, vse ostale države so davek na nepremičnine, ki so ga že imele, morale dvigniti v znatnem znesku. In potem ne bi mene spraševali, ali je treba, ali je smiselno ali ne, ampak bi preprosto to morali narediti. In še ena stvar je pomembna_ obdavčitev premoženja. Če se primerjamo z državami članicami OECD- je Slovenija s temi štirimi davščinami krepko pod povprečjem OECD. 0,6 % BDP poberemo z davkom na premoženje, povprečje OECD je 1,8 %. Tudi z davkom na nepremičnine bomo še kar nekaj pod tem povprečjem 1,1 % BDP približno. Ampak treba je biti pošten in povedati, da se uvedba davka na nepremičnine ni začela z lanskim letom. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je bil sprejet 2006 in 1. člen tega zakona pravi_ »Ta zakon ureja ocenjevanje vrednosti, vrednotenje nepremičnin v Republiki Sloveniji na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin zaradi obdavčenja in drugih javnih namenov, določenih z zakonom 2006.» 2007 se je delal popis. Mislim, da 2010 smo vsi dobili domov podatke z informativnimi izračuni vrednosti naših nepremičnin, bili pozvani, da to uredimo. Seveda pa država namesto lastnikov tega ni mogla urediti. In nenazadnje - do danes je za ta projekt, ki je že v osnovi bil namenjen davku na nepremičnine, država plačala 20 milijonov evrov. In kdo, mislite, gospod Bogovič, bo to vrnil našim državljanom, če projekt vržemo v koš in rečemo, da ni potrebe. 20 milijonov, 13.000 več kot 13.000 povprečnih plač. Več kot 32.000 povprečnih pokojnin, da ne rečem, da bi lahko s tem denarjem obnovili mostove, državne ceste in še kaj. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki pravite, da bi se ga dalo vrniti, je prav tako doživelo veliko ustavnih presoj. Marsikateri odlog je Ustavno sodišče RS razveljavilo in že 1999 je opozorilo, da bi bilo primerno, da se sistem dajatev preoblikuje na davek na nepremičnine. Več pa v dopolnitvi.«
Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je izrazil zahtevo za dopolnitev odgovora_
»S tem odgovorom res ne morem biti zadovoljen in kaže, kaj je problem v naši državi. Mi se niti ne poslušamo niti ne slišimo. Niti z eno besedo niste odgovorili na to, kdo bo odgovarjal za to, kar ste naredili ljudem. In tudi vaš odgovor dokazuje odtujenost oblasti od ljudi. Enostavno se ne slišimo več. V tej družbi bi želeli govoriti samo o tem, kar se nekomu zdi v tistem trenutku, da je dobro govoriti, in to počnete s tega pulta zadnje leto in danes ste to na odločen način demonstrirali pri nekem vprašanju, kjer je treba ljudem povedati resnico v obraz. In ko se sprejemajo takšni zakoni, spoštovana predsednica, smo tisti, ki smo kakšno uro prebili tudi na terenu, sprejeli kakšen odlok o stavbnih zemljiščih, pravilno ocenjevali, kakšne bodo posledice. Vehementno ste nas zavračali, da to ni res. Enako vam je sledila koalicija. Isto noč, kot smo govorili o tem davku, smo govorili o proračunu, na koncu pa je bil lep piar vložek - zaupnica vladi predsednice, celo že štiri, pet mesecev prej, kot je bilo napovedano. To je fotografija, ki so jo tvitali vaši, dali na Facebook vaši ministri, ministri vaše vlade. Noge na mizo, vi se pa zafrkavajte v tej dvorani in govorite o davku, vse je dogovorjeno, mi pa počakajmo do jutra, da lahko potem v miru proslavimo. To je odnos, spoštovana predsednica vlade, do ljudi. Ne do tistih, ki opozarjamo na to, kar se dogaja v tej državi, in to je naš današnji ključni problem. Sam nikoli nisem dejal, da sem proti temu davku. In še enkrat več, kot sem nič kolikokrat dejal tu, ocenjujem, da bi s 1. januarjem 2016 lahko ta davek spravili v življenje, do takrat pa bi odpravili pomanjkljivosti, ki so še v njem.»
Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek je dopolnila svoj odgovor_
»Dodala bom, gospod Bogovič, tisto, kar sprašujete v svojem poslanskem vprašanju. Zdi se mi pa prav, da ljudem pogledamo v obraz in povemo, kaj sledi, če tega ne bo. Mislim, da je to pošteno do ljudi in ne sledijo lepe stvari. 400 milijonov evrov, 400 milijonov evrov, kolikor bi jih naj dobili z davkom na nepremičnine, so praktično vsi socialni transferji, ki jih imamo zagotovljene v državnem proračunu. 10 % pokojnin, 16 % plač in lahko nadaljujemo. Ampak - spraševali ste me tudi po skupni višini davka na podlagi informativnih izračunov in lahko vam povem, da bi na podlagi informativnih izračunov znašala višina 407 milijonov evrov. Se pravi, smo bili pri svojih ocenah precej konservativni, kar je seveda prav. V javnih financah je to treba.
Kar se tiče povečanja števila sprememb stalnega prebivališča - natančne podatke o tem je praktično nemogoče dobiti, ker upravne enote ne sprašujejo, zakaj človek menja stalno prebivališče. Želela pa bi si, da državljani to delajo zato, ker tam res prebivajo.
In še zemljiška knjiga in osebna služnost - tudi s temi številkami vlada ne razpolaga, smo pa zaprosili Vrhovno sodišče RS za podatke, ki jih želite in vam jih bomo ali pa vam jih bom z veseljem posredovala takoj, ko jih prejmem. Bi pa želela glede služnosti vseeno še nekaj povedati. Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico. In osebna služnost nastane na podlagi pravnega posla in sodne odločbe. V petek sem v enem od dnevnih časopisov prebrala naslov Koristoljubnost se mnogim ni izplačala. Veste, da tudi notarji sami pravijo, da je očitno, da so številni k notarjem prišli zaradi tega, da se izognejo plačilu davka in ne zaradi tega, da uredijo to civilno pravno razmerje, kar bi bilo edino prav in jaz ljudi pozivam. Tisti, ki morajo to urediti, naj uredijo in morajo urediti. Ne urejati tega zato, da se izogibajo plačevanja davkov. Tukaj pa verjamem, da se strinjate z mano. Eden izmed notarjev je povedal, da jim pred 12 leti ureditev služnosti ni ustrezala. Zdaj, ko so bile na voljo olajšave, pa so - v narekovaju - navalili vsi. Tak je pač naš nivo. To so besede, ne moje, ampak enega od mariborskih notarjev.«
Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je nato podal predlog za razpravo_
»Spoštovana predsednica, kar se tega tiče, dajmo vsi skupaj potegniti en nauk. Sprejemajmo takšne zakone, da ljudem ne bodo po nepotrebnem komplicirali življenja. Vsi mi živimo v tej državi in vemo, kakšne so te evidence. Če tega vlada ne ve ob vseh ekspertih in naredi takšen davek, kot je zdaj, potem se bog usmili Slovenk in Slovencev. Tu ni problem ljudi, tu je problem vlade, ki vlada in ne pozna države, ki ji vlada. To je ta odtujenost, o kateri govorimo. Kar se tiče škode, kaj bo. Naj spomnim, da ste isti dan, ko je odločalo Ustavno sodišče RS, sporočili, da boste naredili prve popravke, najbrž zato, da se ustavi bes in naval ljudi …V tem delu je Ustavno sodišče tisto, ki bo še odločalo o tem zakonu. In kdo bo takrat nosil posledice? Zato predlagam, da se opravi razprava o tem zakonu, tako kot sem že nič kolikokrat opozarjal na posledice in tudi danes. Vlada sprejme na isti dan nek predlog, s katerim, kot ste dejali, 90 odstotkov problemov umakne. Pustimo pa 10 odstotkov po vašem. Prejšnji teden smo se poslovili od dr. Zagožna, ki je v Mladini leta 88 dejal, bila je pšenica, zdaj raste plevel. In v nadaljevanju, da Kardelj v prvi potezi žrtvuje kmeta. Po tem, kakršen ste dobili v petek odziv, lahko to samo razširimo, da ste vi poleg kmeta žrtvovali še obrtnika, podjetnika, delovna mesta in podobno. Zato želim, da se opravi razprava. In da prenehamo s tem, da slab zakon želimo samo nadgrajevati, ampak spoznamo, da je v tem zakonu en kup konceptualnih napak, jih skupaj odpravimo in potem popravljen zakon sprejmemo in ga uveljavimo, kot sem že dejal, s 1. 1. 2016. Dajmo ljudem dovolj časa, zakon pa naj se oblikuje tako, kot se mora. V tem času ste na takem mestu, ko boste morali na kakšno finančno vprašanje sami najti odgovore. Najti tudi odgovore na to, kaj bo s financiranjem občin, kajti situacija takšna, kot je, je onemogočila občinam, da bi izdale odločbe za 200 milijonov evrov davka za stavbna zemljišča. In o tem sem vam govoril pravi čas. Lansko jesen, ko ste sprejemali zakon. Zato predlagam, da to razpravo opravimo in da se spustimo iz te višine lepo na tla, tako kot so nas zbili na tla ljudje s svojimi pripombami, in resno, trezno, odgovorno o tem zakonu še enkrat spregovorimo in sprejmemo ljudem sprejemljiv zakon. Upam, da bo ta razprava izglasovana predvsem z rokami koalicije, ki je pač odločilna pri tej zadevi.«
O predlogu predsednika SLS in poslanca Franca Bogoviča bo Državni zbor RS v okviru glasovanj odločil v četrtek, 6. marca 2014.