Ljubljana, 3. marec 2014 – Prvi dan zasedanja Državnega zbora RS na 22. redni seji je pri 1. točki dnevnega reda, to je pri vprašanjih poslank in poslancev, ustno poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu postavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Že v času prejšnje vlade je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma DARS pričel s preurejanjem cestninskih postaj na slovenskih avtocestah. Tako so bili do lanskega poletja odstranjeni betonski bloki na čelnih postajah Log, Videž, Torovo, Dob, Kompolje in Tepanje, kar je stalo približno 1,4 milijona evra. Dela na preostalih dveh cestninskih postajah štajerske avtoceste, se pravi v Pesnici in na Vranskem, naj bi se prav tako začela že preteklo poletje. Zaključek del je bil predviden septembra lani. Dela se do današnjega dne še niso začela, razlog pa naj bi bil v nesoglasjih med vašim ministrstvom in DARS glede načina odstranjevanja cestninske postaje Vransko, ki je bila predvidena za rušenje. A na vašem ministrstvu naj s tem ne bi soglašali, zaradi česar se dela do današnjega dne še niti niso začela, zato sprašujem, v kateri fazi se nahaja postopek odstranjevanja cestninskih postaj Pesnica in Vransko in kolikšen obseg del je pri tem predviden. Kolikšni so bili skupni stroški odstranjevanja cestninskih postaj Log, Videž, Torovo, Dob, Kompolje in Tepanje in kolikšni so predvideni stroški za odstranjevanje preostalih dveh cestninskih postaj, se pravi Pesnica in Vransko, in ali je ministrstvo že pričelo pripravljati predlog zakona o cestninjenju? Če je predlog navedenega zakona že v pripravi, me zanima, katere so bistvene rešitve, predvidene v predlogu. Ali razmišljate tudi o uvedbi tako imenovanega bencinskega centa, iz naslova katerega bi se lažje financiralo tekoče vzdrževanje cest, cestne infrastrukture, to se pravi državnih cest, avtoceste in nazadnje bi še vprašal, kako poteka gradnja avtoceste Ptuj do državne meje s Hrvaško, bolj točno Draženci Gruškovje?«
Na vprašanja je odgovoril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel_
»Najprej, preden gremo na vsebinski del vprašanja, bi predvsem želel poudariti, da DARS, in to želim, da res jasno ločimo, DARS je samostojna pravna entiteta s svojim nadzornim svetom in popolnoma samostojno vodi upravljanje in investicije na avtocestah, in kar se tiče samega operativnega vodenja družbe, tu ministrstvo nima nikakršnega vpliva in se tudi ne namerava vpletati v operativno vodenje same družbe DARS. Odstranjevanje cestninskih postaj je v pristojnosti DARS. Zakaj Vransko ni bilo preurejeno, sta dejansko dva tehnična sklopa argumentov, zakaj tega dela rekonstrukcije ni lotilo. Prvi del je predvsem povezan z gradbeno tehničnimi vzroki. Zaradi prostorskih omejitev obstajajo tehnični razlogi, zakaj se ni začelo z odstranjevanjem te postaje. Drugi vzrok je bolj povezan s samim cestninjenjem, torej sama tehnična rešitev bi v resnici s tem odstranjevanjem na nek način omogočila prost pretok prometa in med cestninjenjem določenega dela prometa, kar pa seveda ni v interesu družbe DARS. Zaradi tega ta del odstranjevanja same cestninske postaje na Vranskem še ni izveden, vendar, kot rečeno, to je popolnoma v pristojnosti DARS in ne v pristojnosti ministrstva in oni so tisti, ki upravljajo s tem delom avtocest. Pri vprašanju, povezanim s stroški odstranjevanja cestninskih postaj - vse odstranjene cestninske postaje so do danes stale 2 milijona 197.000 evrov. Pri predlogu novega zakona o cestninjenju lahko povem to, da je sam predlog v finalni pripravi. Večina zakona je zaključenega in dejansko bomo šli v medresorsko usklajevanje. V sklopu tega me sprašujete tudi v načinih financiranja državnih cest in avtocest. Tukaj ravno tako moramo biti zelo natančni in ločiti. Eno so avtoceste, s katerimi upravlja DARS, drugo pa so državne ceste, s katerimi upravlja Direkcija za ceste, ki je organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor. In tudi s stališča financiranja enih in drugih gre za popolnoma ločene zadeve. DARS in financiranje vseh operacij ter investicij financira iz cestninjenja, državne ceste v pristojnosti direkcije pa na eni strani same investicije vodijo iz integralnega dela proračuna in evropskih sredstev, samo vzdrževanje pa se jamči direktno iz proračuna Ministrstva za infrastrukturo in prostor oziroma državnega proračuna. Ko govorimo o vidikih in variantah financiranja državnih ceste, ne govorimo o DARS, ampak govorimo o državnih cestah. Verjetno zelo dobro poznate strukturo proračuna in sredstva, ki jih imamo namenjena za letos za državne ceste. V tem trenutku je to malce več kot 120 milijonov evrov. Dodatno smo se zdaj zaradi žleda soočili še z dodatnimi stroški v višini 9 milijonov evrov in zaradi tega na ministrstvu intenzivno razmišljamo o variantah, na kakšen način zagotoviti več sredstev za državne ceste. Rešitve oziroma predloge bomo predstavili najprej vladi in potem še državnemu zboru. Bencinski cent, za katerega me sprašujete - seveda je tudi ena od opcij, ki jo želimo predstaviti kot eno od možnosti, na kakšen način bi Slovenci in Slovenke zagotovili vir financiranja za državne ceste. Pri sami tehnični rešitvi zakona lahko rečem to, da bo cestninjenje zapisano v tej smeri, da se nekakšna tehnična smernica ne bo naprej definirala. Torej tehnične rešitve ostajajo vse odprte, sledimo pa temu, kar so trendi znotraj Evropske unije in v tej smeri cestninjenje v Evropski uniji tudi gre.«
Vendar je poslanec SLS Janez Ribič zahteval dopolnitev odgovora ministra_
»Hvala za odgovore v tem delu. No, moram reči, da seveda ločim delo DARS in ministrstva, ampak v naši državi ministrstvo nekako bdi tudi nad izvajanjem dela DARS, zato me je pač zanimalo in dobil sem nekatere odgovore. Kar se tiče obnove republiških cest, predvsem tistih, ki so bile zelo poškodovane pri gradnji avtocest in tudi nekaterih drugih, ki so bile tudi zaradi gradnje avtocest v tem času zanemarjene, bi rad opozoril na en drug problem, ki ga zaznavajo odgovorni na občini Duplek. Nanaša se na problematiko rekonstrukcije državne ceste R3-710 1292, se pravi, Spodnji Duplek–Dvorjane, kjer vrednost investicije znaša 1.169.000 evrov. Občina Duplek je lani že podpisala pogodbo z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in izvajalcem Vod Celje za rekonstrukcijo navedenega cestnega odseka, na podlagi katere je bil določen pričetek del za lanski september, zaključek pa za letos 30. junija. Zaradi drastičnega znižanja sredstev državnega proračuna za investicije v cestno infrastrukturo in posledične nezmožnosti izvajanja že pričetih projektov, je občina Duplek s strani DARS oziroma Družbe za državne ceste prejela v podpis aneks k navedeni pogodbi, s katerim je bil rok za zaključek del prestavljen za 6 mesecev - na 31. 12. 2014. Seveda se dela do današnjega dne še niso začela.
Zanima me, kdaj se bodo začela dela na tej državni cesti Duplek-Dvorjane, in ali so jasno zagotovljeni finančni viri investicije.»
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je svoj odgovor dopolnil z naslednjim_
»Proračun in sredstva, ki smo jih sprejeli za letos, predvsem kar se tiče državnih cest, torej DRSC kot upravljavca, so seveda omejena na 120 milijonov evrov. Zavedamo se, da če bi želeli peljati investicije naprej, bi potrebovali približno 40 milijonov evrov več sredstev iz integralnega proračuna. Investicijam, ki so sofinancirane iz evropskih sredstev, smo dali prednost in jih peljemo naprej. Ena takšnih investicij je obvoznica Škofja Loka. Tisto, kar imamo financirano direktno iz integralnega proračuna, je seveda zaradi omejenih sredstev v tem trenutku zaustavljeno in drži, da se odsek na cesti R3-710, torej Spodnji Duplek-Dvorjane, v tem trenutku dejansko še ni začel, vendar želim poudariti, da to ne pomeni, da se ta investicija zaustavlja, ampak se samo prestavlja v čas, ko bomo imeli sredstva in bomo lahko nadaljevali z njo. Pogojena je torej z zagotavljanjem sredstev za ta del. To je v pristojnosti Direkcije za ceste. In še odsek Draženci-Gruškovje: to je del, ki je v pristojnosti in teče v okviru DARS kot upravljavca slovenskih avtocest. Ta del dejansko poteka znotraj zadanih prostorskih načrtov, torej je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Večina zemljišč je odkupljenih in glede na to, kakšni so bili terminski plani, gre po zagotovilih DARS tudi v teh okvirih sama investicija povezave do hrvaške meje v zadanih terminskih planih naprej.«
»Že v času prejšnje vlade je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma DARS pričel s preurejanjem cestninskih postaj na slovenskih avtocestah. Tako so bili do lanskega poletja odstranjeni betonski bloki na čelnih postajah Log, Videž, Torovo, Dob, Kompolje in Tepanje, kar je stalo približno 1,4 milijona evra. Dela na preostalih dveh cestninskih postajah štajerske avtoceste, se pravi v Pesnici in na Vranskem, naj bi se prav tako začela že preteklo poletje. Zaključek del je bil predviden septembra lani. Dela se do današnjega dne še niso začela, razlog pa naj bi bil v nesoglasjih med vašim ministrstvom in DARS glede načina odstranjevanja cestninske postaje Vransko, ki je bila predvidena za rušenje. A na vašem ministrstvu naj s tem ne bi soglašali, zaradi česar se dela do današnjega dne še niti niso začela, zato sprašujem, v kateri fazi se nahaja postopek odstranjevanja cestninskih postaj Pesnica in Vransko in kolikšen obseg del je pri tem predviden. Kolikšni so bili skupni stroški odstranjevanja cestninskih postaj Log, Videž, Torovo, Dob, Kompolje in Tepanje in kolikšni so predvideni stroški za odstranjevanje preostalih dveh cestninskih postaj, se pravi Pesnica in Vransko, in ali je ministrstvo že pričelo pripravljati predlog zakona o cestninjenju? Če je predlog navedenega zakona že v pripravi, me zanima, katere so bistvene rešitve, predvidene v predlogu. Ali razmišljate tudi o uvedbi tako imenovanega bencinskega centa, iz naslova katerega bi se lažje financiralo tekoče vzdrževanje cest, cestne infrastrukture, to se pravi državnih cest, avtoceste in nazadnje bi še vprašal, kako poteka gradnja avtoceste Ptuj do državne meje s Hrvaško, bolj točno Draženci Gruškovje?«
Na vprašanja je odgovoril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel_
»Najprej, preden gremo na vsebinski del vprašanja, bi predvsem želel poudariti, da DARS, in to želim, da res jasno ločimo, DARS je samostojna pravna entiteta s svojim nadzornim svetom in popolnoma samostojno vodi upravljanje in investicije na avtocestah, in kar se tiče samega operativnega vodenja družbe, tu ministrstvo nima nikakršnega vpliva in se tudi ne namerava vpletati v operativno vodenje same družbe DARS. Odstranjevanje cestninskih postaj je v pristojnosti DARS. Zakaj Vransko ni bilo preurejeno, sta dejansko dva tehnična sklopa argumentov, zakaj tega dela rekonstrukcije ni lotilo. Prvi del je predvsem povezan z gradbeno tehničnimi vzroki. Zaradi prostorskih omejitev obstajajo tehnični razlogi, zakaj se ni začelo z odstranjevanjem te postaje. Drugi vzrok je bolj povezan s samim cestninjenjem, torej sama tehnična rešitev bi v resnici s tem odstranjevanjem na nek način omogočila prost pretok prometa in med cestninjenjem določenega dela prometa, kar pa seveda ni v interesu družbe DARS. Zaradi tega ta del odstranjevanja same cestninske postaje na Vranskem še ni izveden, vendar, kot rečeno, to je popolnoma v pristojnosti DARS in ne v pristojnosti ministrstva in oni so tisti, ki upravljajo s tem delom avtocest. Pri vprašanju, povezanim s stroški odstranjevanja cestninskih postaj - vse odstranjene cestninske postaje so do danes stale 2 milijona 197.000 evrov. Pri predlogu novega zakona o cestninjenju lahko povem to, da je sam predlog v finalni pripravi. Večina zakona je zaključenega in dejansko bomo šli v medresorsko usklajevanje. V sklopu tega me sprašujete tudi v načinih financiranja državnih cest in avtocest. Tukaj ravno tako moramo biti zelo natančni in ločiti. Eno so avtoceste, s katerimi upravlja DARS, drugo pa so državne ceste, s katerimi upravlja Direkcija za ceste, ki je organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor. In tudi s stališča financiranja enih in drugih gre za popolnoma ločene zadeve. DARS in financiranje vseh operacij ter investicij financira iz cestninjenja, državne ceste v pristojnosti direkcije pa na eni strani same investicije vodijo iz integralnega dela proračuna in evropskih sredstev, samo vzdrževanje pa se jamči direktno iz proračuna Ministrstva za infrastrukturo in prostor oziroma državnega proračuna. Ko govorimo o vidikih in variantah financiranja državnih ceste, ne govorimo o DARS, ampak govorimo o državnih cestah. Verjetno zelo dobro poznate strukturo proračuna in sredstva, ki jih imamo namenjena za letos za državne ceste. V tem trenutku je to malce več kot 120 milijonov evrov. Dodatno smo se zdaj zaradi žleda soočili še z dodatnimi stroški v višini 9 milijonov evrov in zaradi tega na ministrstvu intenzivno razmišljamo o variantah, na kakšen način zagotoviti več sredstev za državne ceste. Rešitve oziroma predloge bomo predstavili najprej vladi in potem še državnemu zboru. Bencinski cent, za katerega me sprašujete - seveda je tudi ena od opcij, ki jo želimo predstaviti kot eno od možnosti, na kakšen način bi Slovenci in Slovenke zagotovili vir financiranja za državne ceste. Pri sami tehnični rešitvi zakona lahko rečem to, da bo cestninjenje zapisano v tej smeri, da se nekakšna tehnična smernica ne bo naprej definirala. Torej tehnične rešitve ostajajo vse odprte, sledimo pa temu, kar so trendi znotraj Evropske unije in v tej smeri cestninjenje v Evropski uniji tudi gre.«
Vendar je poslanec SLS Janez Ribič zahteval dopolnitev odgovora ministra_
»Hvala za odgovore v tem delu. No, moram reči, da seveda ločim delo DARS in ministrstva, ampak v naši državi ministrstvo nekako bdi tudi nad izvajanjem dela DARS, zato me je pač zanimalo in dobil sem nekatere odgovore. Kar se tiče obnove republiških cest, predvsem tistih, ki so bile zelo poškodovane pri gradnji avtocest in tudi nekaterih drugih, ki so bile tudi zaradi gradnje avtocest v tem času zanemarjene, bi rad opozoril na en drug problem, ki ga zaznavajo odgovorni na občini Duplek. Nanaša se na problematiko rekonstrukcije državne ceste R3-710 1292, se pravi, Spodnji Duplek–Dvorjane, kjer vrednost investicije znaša 1.169.000 evrov. Občina Duplek je lani že podpisala pogodbo z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in izvajalcem Vod Celje za rekonstrukcijo navedenega cestnega odseka, na podlagi katere je bil določen pričetek del za lanski september, zaključek pa za letos 30. junija. Zaradi drastičnega znižanja sredstev državnega proračuna za investicije v cestno infrastrukturo in posledične nezmožnosti izvajanja že pričetih projektov, je občina Duplek s strani DARS oziroma Družbe za državne ceste prejela v podpis aneks k navedeni pogodbi, s katerim je bil rok za zaključek del prestavljen za 6 mesecev - na 31. 12. 2014. Seveda se dela do današnjega dne še niso začela.
Zanima me, kdaj se bodo začela dela na tej državni cesti Duplek-Dvorjane, in ali so jasno zagotovljeni finančni viri investicije.»
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je svoj odgovor dopolnil z naslednjim_
»Proračun in sredstva, ki smo jih sprejeli za letos, predvsem kar se tiče državnih cest, torej DRSC kot upravljavca, so seveda omejena na 120 milijonov evrov. Zavedamo se, da če bi želeli peljati investicije naprej, bi potrebovali približno 40 milijonov evrov več sredstev iz integralnega proračuna. Investicijam, ki so sofinancirane iz evropskih sredstev, smo dali prednost in jih peljemo naprej. Ena takšnih investicij je obvoznica Škofja Loka. Tisto, kar imamo financirano direktno iz integralnega proračuna, je seveda zaradi omejenih sredstev v tem trenutku zaustavljeno in drži, da se odsek na cesti R3-710, torej Spodnji Duplek-Dvorjane, v tem trenutku dejansko še ni začel, vendar želim poudariti, da to ne pomeni, da se ta investicija zaustavlja, ampak se samo prestavlja v čas, ko bomo imeli sredstva in bomo lahko nadaljevali z njo. Pogojena je torej z zagotavljanjem sredstev za ta del. To je v pristojnosti Direkcije za ceste. In še odsek Draženci-Gruškovje: to je del, ki je v pristojnosti in teče v okviru DARS kot upravljavca slovenskih avtocest. Ta del dejansko poteka znotraj zadanih prostorskih načrtov, torej je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Večina zemljišč je odkupljenih in glede na to, kakšni so bili terminski plani, gre po zagotovilih DARS tudi v teh okvirih sama investicija povezave do hrvaške meje v zadanih terminskih planih naprej.«