Ljubljana, 4. marec 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS glede 3. točke dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica, je drugi dan 22. redne seje Državnega zbora RS predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Skoraj dve leti po precej obremenjujočem revizijskem poročilu Računskega sodišča v zvezi s stanjem v Kobilarni Lipica in z njo povezano družbo Lipica Turizem smo v Državnem zboru RS dočakali predlog sprememb krovnega zakona, nad katerim pa smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke kljub nekaterim dobrim rešitvam nekoliko razočarani. Naj pojasnim zakaj. Predlog novele Zakona o Kobilarni Lipica se namreč osredotoča le na najnujnejše rešitve, ki odpravljajo najpomembnejše pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče. Določa se prepoved ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnega zavoda, natančneje se opredeljujejo naloge javne službe in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo. Določa se tudi razmejitev nepremičnin v zavarovanem območju kobilarne kot tudi brezplačna uporaba nepremičnin v lasti Republike Slovenije, ki jih je za izvajanje javne službe in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, uporabljala kobilarna, ter sklenitev najemne pogodbe med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter družbo Lipica Turizem, d. o. o., za nepremičnine, ki jih ima ta družba v uporabi.
Poleg navedenih sprememb se s predlaganim zakonom še zmanjšuje število članov Sveta javnega zavoda, urejajo se pogoji začasnega financiranja v primeru nepravočasnega soglasja vlade k letnemu programu dela in razvoja kobilarne ter širi plemensko jedro črede lipicancev na najmanj osemdeset plemenskih kobil.
Razen zadnje določbe se torej s predlaganim zakonom osredotočamo le na glavne pomanjkljivosti trenutnega stanja v Kobilarni Lipica, medtem ko še vedno nimamo strategije in vizije, na kakšen način Lipico sploh razvijati. Ali bo to v smeri ohranjanja kulturne dediščine, ki je v Lipici neprecenljiva, ali v smeri komercializacije storitev? Dejstvo namreč je, da se stanje v Lipici od 2007 naprej poslabšuje. Stabiliziralo se je šele v preteklem letu, ko je sedanje vodstvo zavihalo rokave in sprejelo nekatere težke, a nujne odločitve, da je družbo ohranilo nad vodo. Po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke bi bilo treba jasno določiti strategijo razvoja lipiškega turizma, saj je njegova usoda v primeru nepravočasnega ukrepanja pri iskanju strateškega investitorja, ki bi zagotovil zadostna sredstva za nadaljnji razvoj infrastrukture v Lipici, precej negotova. Na odsotnost strateškega razmisleka o nadaljnji usodi opozarja tudi Računsko sodišče, ki svari pred posledicami nenadzorovanega stečaja družbe Lipica Turizem, če država do konca leta ne najde strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen vlagati v razvoj lipiškega turizma. Žal v predlaganem zakonu ne najdemo nobenih smernic kako in na kakšen način zagotoviti razvoj tako kobilarne kot turistične dejavnosti, kar v naši poslanski skupini obžalujemo. Lahko le upamo, da bo pristojno ministrstvo imelo srečno roko pri iskanju najemnika gospodarske dejavnosti oziroma ostalih dejavnosti, ki niso povezane z upravljanjem javne službe. Ne glede na izrečene pomisleke v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlaganim spremembam ne nameravamo nasprotovati, saj predstavljajo minimalni kompromis, ki izboljšuje trenutno situacijo. Ob tem pa vlado pozivamo, da resnično stori vse, da Kobilarna Lipica in vse z njo povezane turistične dejavnosti ne bodo pristale na smetišču zgodovine.«
»Skoraj dve leti po precej obremenjujočem revizijskem poročilu Računskega sodišča v zvezi s stanjem v Kobilarni Lipica in z njo povezano družbo Lipica Turizem smo v Državnem zboru RS dočakali predlog sprememb krovnega zakona, nad katerim pa smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke kljub nekaterim dobrim rešitvam nekoliko razočarani. Naj pojasnim zakaj. Predlog novele Zakona o Kobilarni Lipica se namreč osredotoča le na najnujnejše rešitve, ki odpravljajo najpomembnejše pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče. Določa se prepoved ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnega zavoda, natančneje se opredeljujejo naloge javne službe in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo. Določa se tudi razmejitev nepremičnin v zavarovanem območju kobilarne kot tudi brezplačna uporaba nepremičnin v lasti Republike Slovenije, ki jih je za izvajanje javne službe in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, uporabljala kobilarna, ter sklenitev najemne pogodbe med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter družbo Lipica Turizem, d. o. o., za nepremičnine, ki jih ima ta družba v uporabi.
Poleg navedenih sprememb se s predlaganim zakonom še zmanjšuje število članov Sveta javnega zavoda, urejajo se pogoji začasnega financiranja v primeru nepravočasnega soglasja vlade k letnemu programu dela in razvoja kobilarne ter širi plemensko jedro črede lipicancev na najmanj osemdeset plemenskih kobil.
Razen zadnje določbe se torej s predlaganim zakonom osredotočamo le na glavne pomanjkljivosti trenutnega stanja v Kobilarni Lipica, medtem ko še vedno nimamo strategije in vizije, na kakšen način Lipico sploh razvijati. Ali bo to v smeri ohranjanja kulturne dediščine, ki je v Lipici neprecenljiva, ali v smeri komercializacije storitev? Dejstvo namreč je, da se stanje v Lipici od 2007 naprej poslabšuje. Stabiliziralo se je šele v preteklem letu, ko je sedanje vodstvo zavihalo rokave in sprejelo nekatere težke, a nujne odločitve, da je družbo ohranilo nad vodo. Po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke bi bilo treba jasno določiti strategijo razvoja lipiškega turizma, saj je njegova usoda v primeru nepravočasnega ukrepanja pri iskanju strateškega investitorja, ki bi zagotovil zadostna sredstva za nadaljnji razvoj infrastrukture v Lipici, precej negotova. Na odsotnost strateškega razmisleka o nadaljnji usodi opozarja tudi Računsko sodišče, ki svari pred posledicami nenadzorovanega stečaja družbe Lipica Turizem, če država do konca leta ne najde strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen vlagati v razvoj lipiškega turizma. Žal v predlaganem zakonu ne najdemo nobenih smernic kako in na kakšen način zagotoviti razvoj tako kobilarne kot turistične dejavnosti, kar v naši poslanski skupini obžalujemo. Lahko le upamo, da bo pristojno ministrstvo imelo srečno roko pri iskanju najemnika gospodarske dejavnosti oziroma ostalih dejavnosti, ki niso povezane z upravljanjem javne službe. Ne glede na izrečene pomisleke v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlaganim spremembam ne nameravamo nasprotovati, saj predstavljajo minimalni kompromis, ki izboljšuje trenutno situacijo. Ob tem pa vlado pozivamo, da resnično stori vse, da Kobilarna Lipica in vse z njo povezane turistične dejavnosti ne bodo pristale na smetišču zgodovine.«
