Ljubljana, 4. marec 2014 - Stališče Poslanske skupine SLS glede 12. točke dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga resolucije o zaščiti kranjske čebele, je drugi dan 22. redne seje Državnega zbora RS predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Predlagana resolucija o zaščiti kranjske čebele je pomemben strateški dokument na področju čebelarstva, ki tej panogi na deklarativnem nivoju zagotavlja dolgoročno stabilnost in razvoj. Ključni pa bodo seveda izvedbeni dokumenti, ki bodo te resolucije izvajali, predvsem operativni program o zaščiti kranjske čebele in čebelarstva. Čebelarstvo v Sloveniji spada med tradicionalne kmetijske dejavnosti, ki ima za seboj že častitljivo zgodovino in po mnenju poslanke in poslancev Slovenske ljudske stranke tudi svetlo prihodnost. Kot vemo vsi, je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta, torej čebelarjenje, svetu predstavil Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo, znano pod imenom kranjska sivka oziroma kranjska čebela, ki je kmalu postala znana po vsem svetu. V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za včlanitev v Evropsko unijo zagotovila tudi možnost, da z nacionalno zakonodajo uredi način trženja plemenskega čebeljega materiala in tako uveljavi zaščito avtohtone kranjske sivke. Slednje danes nadgrajujemo s sprejemanjem Resolucije o zaščiti kranjske čebele, ki vsebuje večletna prizadevanja strokovne organizacije na področju čebelarstva - Čebelarske zveze Slovenije - po priznanju pomena slovenskega čebelarstva in njenega ključnega elementa kranjske čebele kot nacionalne vrednote najvišjega pomena. In katere so bistvene rešitve, ki jih obravnava resolucija in kakšen je njen glavni namen? Njen glavni namen je celovita opredelitev prednostnih razvojnih vprašanj na področju problematike čebelarstva z dolgoročnim ciljem ohraniti kranjsko čebelo v Sloveniji tudi za prihodnje rodove čebelarja. Predstavlja temelj za izhodišče stališč Slovenije pri sprejemanju politike in predpisov skupne kmetijske politike, ki se navezuje na ohranjanje avtohtonih pasem in drugih čebelarstvu sorodnih področij - tudi na ravni Evropske unije. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena na podlagi Zakona o živinoreji; s tem je Sloveniji priznana pravica in dodeljena dolžnost skrbeti za avtohtono populacijo kranjske čebele. Resolucija to dolžnost po večji skrbnosti bistveno nadgrajuje, saj je njen glavni cilj ohranitev pasemske čistosti kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe pestrosti. Populacijo kranjske čebele v Sloveniji je namreč nujno treba ohranjati in vzpostavljati pogoje, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih ras čebel. Poleg tega cilja, ki je glavni cilj resolucije, je še krepitev enakomerne poseljenosti čebeljih družin po vsej Sloveniji z željo po povečanju števila čebeljih družin na 150 tisoč in naprej. To je mogoče doseči s povečanjem izkoriščanja čebeljih paš, zmanjšanjem izgube čebeljih družin zaradi bolezni, zagotavljanjem trajnega zdravstvenega varstva in nadzora nad stanjem čebeljih družin ter spodbujanjem ljudi k čebelarjenju. Pa vendar je predlagana resolucija le osnovni dokument, s katerim država priznava tako kranjsko čebelo kot čebelarje in daje podporo slovenskim čebeljim proizvodom. Ključni dokument, ki bo predlagano resolucijo dejansko spravil v življenje, pa je operativni program o zaščiti kranjske čebele in čebelarstva, sprejetje katerega nas še čaka. S tem se bo dediščina najbolj znanega slovenskega čebelarja Antona Janše ohranjala še naprej. V poslanski skupini bomo Predlog resolucije o zaščiti kranjske čebele seveda podprli.«
»Predlagana resolucija o zaščiti kranjske čebele je pomemben strateški dokument na področju čebelarstva, ki tej panogi na deklarativnem nivoju zagotavlja dolgoročno stabilnost in razvoj. Ključni pa bodo seveda izvedbeni dokumenti, ki bodo te resolucije izvajali, predvsem operativni program o zaščiti kranjske čebele in čebelarstva. Čebelarstvo v Sloveniji spada med tradicionalne kmetijske dejavnosti, ki ima za seboj že častitljivo zgodovino in po mnenju poslanke in poslancev Slovenske ljudske stranke tudi svetlo prihodnost. Kot vemo vsi, je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta, torej čebelarjenje, svetu predstavil Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo, znano pod imenom kranjska sivka oziroma kranjska čebela, ki je kmalu postala znana po vsem svetu. V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za včlanitev v Evropsko unijo zagotovila tudi možnost, da z nacionalno zakonodajo uredi način trženja plemenskega čebeljega materiala in tako uveljavi zaščito avtohtone kranjske sivke. Slednje danes nadgrajujemo s sprejemanjem Resolucije o zaščiti kranjske čebele, ki vsebuje večletna prizadevanja strokovne organizacije na področju čebelarstva - Čebelarske zveze Slovenije - po priznanju pomena slovenskega čebelarstva in njenega ključnega elementa kranjske čebele kot nacionalne vrednote najvišjega pomena. In katere so bistvene rešitve, ki jih obravnava resolucija in kakšen je njen glavni namen? Njen glavni namen je celovita opredelitev prednostnih razvojnih vprašanj na področju problematike čebelarstva z dolgoročnim ciljem ohraniti kranjsko čebelo v Sloveniji tudi za prihodnje rodove čebelarja. Predstavlja temelj za izhodišče stališč Slovenije pri sprejemanju politike in predpisov skupne kmetijske politike, ki se navezuje na ohranjanje avtohtonih pasem in drugih čebelarstvu sorodnih področij - tudi na ravni Evropske unije. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena na podlagi Zakona o živinoreji; s tem je Sloveniji priznana pravica in dodeljena dolžnost skrbeti za avtohtono populacijo kranjske čebele. Resolucija to dolžnost po večji skrbnosti bistveno nadgrajuje, saj je njen glavni cilj ohranitev pasemske čistosti kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe pestrosti. Populacijo kranjske čebele v Sloveniji je namreč nujno treba ohranjati in vzpostavljati pogoje, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih ras čebel. Poleg tega cilja, ki je glavni cilj resolucije, je še krepitev enakomerne poseljenosti čebeljih družin po vsej Sloveniji z željo po povečanju števila čebeljih družin na 150 tisoč in naprej. To je mogoče doseči s povečanjem izkoriščanja čebeljih paš, zmanjšanjem izgube čebeljih družin zaradi bolezni, zagotavljanjem trajnega zdravstvenega varstva in nadzora nad stanjem čebeljih družin ter spodbujanjem ljudi k čebelarjenju. Pa vendar je predlagana resolucija le osnovni dokument, s katerim država priznava tako kranjsko čebelo kot čebelarje in daje podporo slovenskim čebeljim proizvodom. Ključni dokument, ki bo predlagano resolucijo dejansko spravil v življenje, pa je operativni program o zaščiti kranjske čebele in čebelarstva, sprejetje katerega nas še čaka. S tem se bo dediščina najbolj znanega slovenskega čebelarja Antona Janše ohranjala še naprej. V poslanski skupini bomo Predlog resolucije o zaščiti kranjske čebele seveda podprli.«
