Ljubljana, 5. marec 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 9. točki dnevnega reda, to je na prvo obravnavo Predloga zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, je tretji dan zasedanja Državnega zbora RS na 22. redni seji pojasnil poslanec SLS Janez Ribič:
»Trenutne krizne razmere terjajo določene prioritete pri sprejemanju zakonodaje na področjih, pomembnih za reševanje zaostrene situacije, med katerimi sta najpomembnejši področji javnih financ in gospodarstva. Seveda ne smemo zanemariti tudi področja delovanja pravne države in boja proti korupciji, predvsem v luči večje stopnje transparentnosti, na področju katere se stvari počasi, a vendarle spreminjajo na bolje. Vendar je k reševanju navedene problematike treba pristopiti premišljeno, strokovno, sistematično in predvsem iskreno. Kljub temu, da verjamemo dobremu namenu predlagateljev zakona, imamo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nekaj pomislekov o predlaganih rešitvah in o primernosti njihove vložitve ravno v tem trenutku. A ne glede na to menimo, da je zakon primeren nadaljnje obravnave, saj krepi transparentnost na področju premoženjskega stanja funkcionarjev, torej na področju, ki je pri nas in v naših medijih že od nekdaj prisotna tema in ki je vrhunec doživela dobro leto nazaj s poročilom Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, kar je nenazadnje povzročilo padec desnosredinske vlade, del katere je bila tudi Slovenska ljudska stranka, in ustoličenje aktualne vlade Alenke Bratušek. Spomladi 2010 je bil v Državnem zboru RS sprejet Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je za funkcionarje med drugim določil obveznost prijave podatkov o premoženjskem stanju in tudi javnost teh podatkov. Pristojnost izvajanja navedenega zakona, torej tudi nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, pa je zakon podelil Komisiji za preprečevanje korupcije. Predlagani zakon o javnosti premoženja funkcionarjev pravzaprav nadgrajuje ureditev iz prej navedenega zakona, saj se z njim dolžnost prijave podatkov funkcionarjev ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev podeljuje Računskemu sodišču RS. To bi tako lahko opravilo vpogled v celotno finančno in stvarno poslovanje funkcionarjev in o svojih ugotovitvah obvestilo organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, in pristojne organe, ki bi lahko na podlagi tega ukrepali v okviru svojih pristojnosti. Predlagani zakon med zavezance za javljanje premoženjskega stanja vključuje tudi bivše funkcionarje, dokler so ti upravičeni do nadomestila oziroma dokler uživajo materialne pravice po prenehanju mandata. Slednje velja tudi za bivše predsednike republike. Inovativna je tudi določba drugega odstavka 8. člena, ki za funkcionarja, ki v postavljenem roku ne predloži podatkov o premoženju in dohodkih, določa vsakomesečno znižanje plače za 10 %, največ do višine minimalne plače. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se strinjamo z navedbami predlagateljev, da mora biti spremljanje premoženja funkcionarjev javno in pregledno, saj bo le tako delovanje utrjevalo zaupanje vanje in v delo funkcionarjev. Samo povečanje premoženjskega stanja brez pojasnjenega razloga lahko predstavlja indic za ugotavljanje korupcije, zato je krepitev pristojnosti Računskega sodišča RS po našem mnenju na mestu. Se pa postavlja vprašanje, ali je nadzor organa, ki revidira utemeljenost rabe javnih sredstev nad zasebnimi sredstvi zavezancev, v tem primeru aktualnih in bivših funkcionarjev, še v okviru ustavnih in zakonskih pristojnosti tega organa. Nejasna je tudi nadaljnja vloga Komisije za preprečevanje korupcije, saj bi morebitno sprejetje takšnega zakona pomenilo nič manj kot njeno ukinitev. V Slovenski ljudski stranki smo bolj naklonjeni povečanju vloge in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter določitvi jasnih pravil igre v razmerju do ostalih preiskovalnih organov, saj bi to, po našem mnenju, odpravilo dvome o pristranskosti tega organa oziroma o njegovem inkvizicijskem načinu delovanja, na kar nas zaradi osebne vpletenosti oziroma prizadetosti vedno znova opozarjajo nekateri. Ne glede na to v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je predlagani zakon o javnosti premoženja funkcionarjev primeren za nadaljnjo obravnavo, pri kateri se lahko določene dileme še razčistijo.«
»Trenutne krizne razmere terjajo določene prioritete pri sprejemanju zakonodaje na področjih, pomembnih za reševanje zaostrene situacije, med katerimi sta najpomembnejši področji javnih financ in gospodarstva. Seveda ne smemo zanemariti tudi področja delovanja pravne države in boja proti korupciji, predvsem v luči večje stopnje transparentnosti, na področju katere se stvari počasi, a vendarle spreminjajo na bolje. Vendar je k reševanju navedene problematike treba pristopiti premišljeno, strokovno, sistematično in predvsem iskreno. Kljub temu, da verjamemo dobremu namenu predlagateljev zakona, imamo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nekaj pomislekov o predlaganih rešitvah in o primernosti njihove vložitve ravno v tem trenutku. A ne glede na to menimo, da je zakon primeren nadaljnje obravnave, saj krepi transparentnost na področju premoženjskega stanja funkcionarjev, torej na področju, ki je pri nas in v naših medijih že od nekdaj prisotna tema in ki je vrhunec doživela dobro leto nazaj s poročilom Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, kar je nenazadnje povzročilo padec desnosredinske vlade, del katere je bila tudi Slovenska ljudska stranka, in ustoličenje aktualne vlade Alenke Bratušek. Spomladi 2010 je bil v Državnem zboru RS sprejet Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je za funkcionarje med drugim določil obveznost prijave podatkov o premoženjskem stanju in tudi javnost teh podatkov. Pristojnost izvajanja navedenega zakona, torej tudi nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, pa je zakon podelil Komisiji za preprečevanje korupcije. Predlagani zakon o javnosti premoženja funkcionarjev pravzaprav nadgrajuje ureditev iz prej navedenega zakona, saj se z njim dolžnost prijave podatkov funkcionarjev ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev podeljuje Računskemu sodišču RS. To bi tako lahko opravilo vpogled v celotno finančno in stvarno poslovanje funkcionarjev in o svojih ugotovitvah obvestilo organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, in pristojne organe, ki bi lahko na podlagi tega ukrepali v okviru svojih pristojnosti. Predlagani zakon med zavezance za javljanje premoženjskega stanja vključuje tudi bivše funkcionarje, dokler so ti upravičeni do nadomestila oziroma dokler uživajo materialne pravice po prenehanju mandata. Slednje velja tudi za bivše predsednike republike. Inovativna je tudi določba drugega odstavka 8. člena, ki za funkcionarja, ki v postavljenem roku ne predloži podatkov o premoženju in dohodkih, določa vsakomesečno znižanje plače za 10 %, največ do višine minimalne plače. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se strinjamo z navedbami predlagateljev, da mora biti spremljanje premoženja funkcionarjev javno in pregledno, saj bo le tako delovanje utrjevalo zaupanje vanje in v delo funkcionarjev. Samo povečanje premoženjskega stanja brez pojasnjenega razloga lahko predstavlja indic za ugotavljanje korupcije, zato je krepitev pristojnosti Računskega sodišča RS po našem mnenju na mestu. Se pa postavlja vprašanje, ali je nadzor organa, ki revidira utemeljenost rabe javnih sredstev nad zasebnimi sredstvi zavezancev, v tem primeru aktualnih in bivših funkcionarjev, še v okviru ustavnih in zakonskih pristojnosti tega organa. Nejasna je tudi nadaljnja vloga Komisije za preprečevanje korupcije, saj bi morebitno sprejetje takšnega zakona pomenilo nič manj kot njeno ukinitev. V Slovenski ljudski stranki smo bolj naklonjeni povečanju vloge in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter določitvi jasnih pravil igre v razmerju do ostalih preiskovalnih organov, saj bi to, po našem mnenju, odpravilo dvome o pristranskosti tega organa oziroma o njegovem inkvizicijskem načinu delovanja, na kar nas zaradi osebne vpletenosti oziroma prizadetosti vedno znova opozarjajo nekateri. Ne glede na to v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je predlagani zakon o javnosti premoženja funkcionarjev primeren za nadaljnjo obravnavo, pri kateri se lahko določene dileme še razčistijo.«
