Slovenija kot edina članica EU že drugič dobila negativno oceno Evropske komisije v zvezi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji
Ljubljana, 5. marec 2014 – Poslanec SLS Franc Pukšič je izrazil resne pomisleke nad nedavnimi navedbami predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek, da je prekinitev recesije v Sloveniji rezultat dela sedanje vlade. »Takšne izjave so najmanj nekorektne in kažejo bodisi na popoln odmik vladajoče politike od realnega stanja ali pa na zlorabo določenih pozitivnih premikov za lastno promocijo,« je prepričan Pukšič, ki v potrditev svoje izjave opozarja tudi na današnje opozorilo Evropske komisije Vladi Republike Slovenije.
Po njegovem mnenju Vlada RS v že znanem slogu nadaljuje z zavajanjem javnosti, ko javnosti sporoča, da ji je z lastnimi ukrepi uspelo obrniti negativni trend v gospodarski aktivnosti. »Medtem ko se Vlada RS zavezuje k 'nadaljevanju reformnega zagona', se nam v SLS zdi zelo pomembno, da se ob konkretnih podatkih razjasni, kje je pravzaprav izvor pozitivnih kazalcev gospodarske rasti v zadnjem četrtletju preteklega leta,« dodaja Pukšič.
Dejstvo je, da se je slovenski BDP po prvih podatkih Statističnega urada RS lani realno zmanjšal za 1,1 odstotka. Resda se je zadnjem četrtletju lani v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 zvišal za 2,1 odstotka, toda za samohvale o zaustavitvi negativnega trenda bo treba počakati podatke za vsaj še eno četrtletje. K zadnji rasti BDP so po navedbah državne statistike največ, 3,3 odstotne točke, prispevale naložbe v osnovna sredstva in spremembe zalog. V primerjavi z istim obdobjem predlani so se slednje povečale za 5,9 odstotka. Najbolj, za dobrih 11 odstotkov, so se po uradnih podatkih povečale naložbe v zgradbe in objekte, predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. K tem rezultatom je svoje doprinesla tudi mila zima, ki je glede na prejšnje leto omogočila gradbeništvu skoraj nemoteno izvajanje del.
Kot v nadaljevanju pove poslanec Pukšič, je iz navedenih podatkov več kot jasno, da je predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek ta obrat v trendu nekritično pripisala ukrepom svoje vlade. Njene izjave v poznanem vzvišenem slogu_ »Vlada bo kljub optimizmu nadaljevala reforme,« so tako brez vsake realne podlage. »Ob tem, da iz dneva v dan poslušamo njene izjave, kako so za vse, kar je slabega, krive prejšnje vlade, vse kar je dobro, pa je izključno njena zasluga. Kot vidimo, še celo probleme svojega zavoženega projekta nepremičninskega davka skuša obesiti svojim predhodnikom,« je odločen Pukšič.
Pri tem poslanec SLS Franc Pukšič opozarja tudi, da nam gospodarska rast ne bo dosti pomagala, če bo obenem še naprej naraščala brezposelnost, aktualna vlada pri tem ravno v obdobju konca lanskega leta beleži neslaven rekord. 130.000 brezposelnih. Poleg tega rast BDP tudi ni posledica izvedbe reformnih ukrepov te vlade, usmerjenih v dvigovanje davkov, kar še v nobeni državi ni prispevalo k gospodarski rasti, kvečjemu obratno. Na to so opozorili tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in to potrjujejo tudi številni ugledni ekonomisti, ki so prepričani, da se ključni problemi v Sloveniji še vedno ne rešujejo: vlada ni odpravila presežnega primanjkljaja, ne obvladuje javnega dolga, zamuja s projektom slabe banke in z razdolžitvijo slovenskih podjetij. Prav danes pa je slovenski vladi opomin poslala še Evropska komisija, ki nam kot edini članici EU že drugo leto zapored očita presežna makroekonomska neravnovesja, zato zahteva odločnejše reforme in poseben nadzor.
Rast BDP v zadnjem četrtletju je v največji meri rezultat pospešenega črpanja evropskih sredstev, še posebej v zvezi z izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture. Da povečanje gradbene aktivnosti povezujejo z boljšim črpanjem EU sredstev, potrjujejo tudi na Uradu za makroekonomske analize RS. »Vsak, ki je vsaj približno seznanjen s tem, kako časovno poteka črpanje evropskih sredstev, dobro ve, da se vsi ti projekti niso mogli zagnati šele v lanskem letu, čeprav sedaj nekateri skušajo stvari prilagoditi in jih v javnosti obrniti v svojo korist,« je kritičen Pukšič.
Da je do tega črpanja dejansko prišlo, so bili v letu 2012 na področju Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture sprejeti naslednji ukrepi, s katerimi se je v Sloveniji zagnal investicijski cikel in gradbeništvo:
- izdanih je bilo 20 odločb o potrditvi projektov na področju prometa in okolja v skupni vrednosti 461 milijonov evrov (v letu 2011 je bilo izdanih 9 odločb v skupni vrednosti 213 milijonov evrov)
- v okviru trajnostne rabe energije sta bila objavljena dva javna razpisa, in sicer oba s področja energetske sanacije javnih stavb v skupni vrednosti 27 milijonov evrov (v letu 2011 je bilo teh razpisov pet, v skupni vrednosti 62 milijonov evrov)
- skupaj je bilo za področje okolja, prometa in trajnostne rabe energije v letu 2012 potrjenih za 489 milijonov evrov projektov (v letu 2011 je bila ta številka 275 milijonov evrov)
- vlada je v oktobru odobrila dodatna sredstva (»overcommitmente«) za zagon 500 milijonskega obsega investicij, ki je leto dni potem pozitivno vplival na gospodarsko rast (na ta način je bilo možno izdati odločbe tudi za rezervne projekte, ki so imeli do junija 2013 izbrane izvajalce in pridobljena gradbena dovoljenja).
»Veseli nas, da je aktualna vlada nad temi pozitivnimi trendi navdušena, nanje pa smo upravičeno ponosni predvsem v Slovenski ljudski stranki, lahko povem, da si iskreno želimo da bi se ti rezultati tudi nadaljevali. Vlada RS naj brezkompromisno nadaljuje z zastavljenimi aktivnostmi na področju črpanja evropskih sredstev in tudi drugih ekonomsko upravičenih investicij, saj je ima zdaj v rokah otipljiv dokaz, kako ugodno investicijska dejavnost vpliva na gospodarsko sliko.
Vsekakor pa bi bilo korektno, da bi predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek javnosti predstavila prave razloge za »prekinitev« recesije in si ne bi lastila zaslug, ki pripadajo drugim,« še zaključi Pukšič, ki vlado opozarja, da vodenje odgovorne ekonomske politike ni zgolj obljubljanje in govorjenje o velikopoteznih načrtih, temveč uspehi in rezultati pridejo na podlagi trdega dela na posameznih področjih.
