Ljubljana, 10. marec 2014 – Poslanec SLS Franc Pukšič je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med Gasilsko zvezo Slovenije in Zavodom IPF, ki ga naslavlja na ministra za obrambo Romana Jakiča ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo. Sprašuje ju_
»Ali sta seznanjena z oderuško tarifo, ki jo je predvidel sporazum z IPF in ki jo je v imenu Gasilske zveze Slovenije podpisal takratni predsednik Anton Koren?
Ali se vama zdi takšen sporazum, ki je bil podpisan 27.6.2012, ki v teh časih zaradi visokih nadomestil lahko dodatno siromaši dejavnost gasilskih društev, ki so nepogrešljivi člen v sistemu zaščite in reševanja, upravičen?
Ali sta seznanjena s podrobnostmi in delovanjem Zavoda IPF, ki v javnosti vse od ustanovitve dalje sproža velike razprave in v zvezi s katerim so glasbeni ustvarjalci zbrali celo podpise za njegovo ukinitev, proračun tega zavoda pa se polni tudi iz naslova prostovoljnih gasilskih društev po Sloveniji, ki opravljajo vso svojo dejavnost v korist vseh državljanov, skupina posameznikov okrog tega zavoda pa jim z oderuškimi tarifami jemlje denar za to pomembno dejavnost?«
Celotno pisno poslansko vprašanje lahko preberete v nadaljevanju.
Datum_ 7. 3. 2014
Janko Veber
predsednik Državnega zbora
ZADEVA: Pisno poslansko vprašanje
V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora RS vam posredujem pisno
poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med Gasilsko zvezo Slovenije in
Zavodom IPF, ki ga naslavljam na ministra za obrambo Romana Jakiča ter ministra za
gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo.
S spoštovanjem!
Franc Pukšič
poslanec
V prilogi_
– pisno poslansko vprašanje
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE MINISTRU ZA OBRAMBO TER MINISTRU ZA
GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
Slovenski prostovoljni gasilci so se v času zadnje naravne nesreče izjemno izkazali in jim gre vsa pohvala. Mnoga prostovoljna gasilska društva po državi se srečujejo z velikimi denarnimi težavami in posledično s problemi pri nabavi opreme, zato je toliko bolj nerazumljiva odločitev Gasilske zveze Slovenije in njenega predsednika, da je podpisal sporazum z Zavodom za uveljavljenje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Zavodom IPF, ki določa astronomska nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave. V mojo poslansko pisarno prihajajo ogorčeni predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, ki jim Zavod IPF pošilja visoke račune za njihove prireditve. V tem sporazumu je namreč določena tarifa glede na višino obiskovalcev in do 300 obiskovalcev znaša nadomestilo za IPF 90 evrov, če je na prireditvi od 6000 do 7000 ljudi, pa IPF terja kar 750 evrov nadomestila, od 7000 obiskovalcev dalje pa je za vsakih 1000 obiskovalcev treba plačati še po dodatnih 450 evrov. Predstavniki društev so opozorili, da se v krajih na podeželju zbere na prireditvi do tisoč ljudi, kar jih uvršča v drugi tarifni razred in morajo IPF plačati nadomestilo 210 evrov. Zgodi se tudi, da se na kakšni poletni prireditvi zbere več kot 1000 ljudi, takrat pa je Zavodu IPF treba plačati kar 390 evrov. Dejstvo namreč je, da prostovoljni gasilci iz državnega in občinskih proračunov ne dobijo dovolj finančnih sredstev za svojo dejavnost, zato si veliko denarja prislužijo s prostovoljskim delom in organizacijo raznih prireditev. Sporazum, ki ga je podpisal takratni predsednik GZS Anton Koren, sicer omogoča diskontno in nekoliko nižjo tarifo, vendar le ob določenih pogojih.
Po dostopnih podatkih iz finančnih poročil Zavoda IPF iz leta 2010 in 2011 se je med glasbene izvajalce razdelilo le okoli 150.000 evrov na leto (od 5,2 milijona celotnih prihodkov Zavoda IPF v teh dveh letih), okrog 300.000 evrov pa je na letni ravni ostalo nerazdeljenih (obtičali so v t.i. rezervacijah). Glasbeni ustvarjalci torej dobivajo bore malo od pobranega denarja, saj gre večina finančnih sredstev za t.i. režijo in za različne svetovalne ter odvetniške storitve.
Problematika delovanja zavoda IPF je torej precej podobna delovanju druge organizacije, ki deluje na področju avtorskih in sorodnih pravic, SAZAS-a. Obe organizaciji namreč poslujeta zelo netransparentno, obe organizaciji sta usmerjeni proti ljubiteljskim in prostovoljskim organizacijam in obe organizaciji delujeta v interesu posameznih elit, ki so si na slabo reguliranem področju varstva avtorskih pravic izborili izključno pravico delovanja. Ob dejstvu, da bi ti organizaciji morali delovati v interesu vseh avtorjev, izvajalcev in ustvarjalcev, torej v javnem interesu, je takšno delovanje naravnost škandalozno.
Ministra za obrambo ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo zato sprašujem:
1. Ali sta seznanjena z oderuško tarifo, ki jo je predvidel sporazum z IPF in ki jo je v imenu Gasilske zveze Slovenije podpisal takratni predsednik Anton Koren?
2. Ali se vama zdi takšen sporazum, ki je bil podpisan 27.6.2012, ki v teh časih zaradi visokih nadomestil lahko dodatno siromaši dejavnost gasilskih društev, ki so nepogrešljivi člen v sistemu zaščite in reševanja, upravičen?
3. Ali sta seznanjena s podrobnostmi in delovanjem Zavoda IPF, ki v javnosti vse od ustanovitve dalje sproža velike razprave in v zvezi s katerim so glasbeni ustvarjalci zbrali celo podpise za njegovo ukinitev, proračun tega zavoda pa se polni tudi iz naslova prostovoljnih gasilskih društev po Sloveniji, ki opravljajo vso svojo dejavnost v korist vseh državljanov, skupina posameznikov okrog tega zavoda pa jim z oderuškimi tarifami jemlje denar za to pomembno dejavnost?
4. Ali bosta kot ministra v okviru svojih pristojnosti v sprožila kakšno zahtevo po reviziji poslovanja organizacij, ki zastopata avtorje in izvajalce ter proizvajalce fonogramov, kot sta SAZAS in Zavod IPF, saj je očitno, da je država dala nekaterim posameznikom lepo koncesijo, da pobirajo neupravičeno visoka nadomestila od prireditev, ki jih organizirajo prostovoljna in ljubiteljska društva in organizacije?
5. Kdaj lahko pričakujemo sistemsko, evropsko prijemljivo ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic ter področja izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v obliki novega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah?
Za odgovore se vama že vnaprej najlepše zahvaljujem!
»Ali sta seznanjena z oderuško tarifo, ki jo je predvidel sporazum z IPF in ki jo je v imenu Gasilske zveze Slovenije podpisal takratni predsednik Anton Koren?
Ali se vama zdi takšen sporazum, ki je bil podpisan 27.6.2012, ki v teh časih zaradi visokih nadomestil lahko dodatno siromaši dejavnost gasilskih društev, ki so nepogrešljivi člen v sistemu zaščite in reševanja, upravičen?
Ali sta seznanjena s podrobnostmi in delovanjem Zavoda IPF, ki v javnosti vse od ustanovitve dalje sproža velike razprave in v zvezi s katerim so glasbeni ustvarjalci zbrali celo podpise za njegovo ukinitev, proračun tega zavoda pa se polni tudi iz naslova prostovoljnih gasilskih društev po Sloveniji, ki opravljajo vso svojo dejavnost v korist vseh državljanov, skupina posameznikov okrog tega zavoda pa jim z oderuškimi tarifami jemlje denar za to pomembno dejavnost?«
Celotno pisno poslansko vprašanje lahko preberete v nadaljevanju.
Datum_ 7. 3. 2014
Janko Veber
predsednik Državnega zbora
ZADEVA: Pisno poslansko vprašanje
V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora RS vam posredujem pisno
poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med Gasilsko zvezo Slovenije in
Zavodom IPF, ki ga naslavljam na ministra za obrambo Romana Jakiča ter ministra za
gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo.
S spoštovanjem!
Franc Pukšič
poslanec
V prilogi_
– pisno poslansko vprašanje
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE MINISTRU ZA OBRAMBO TER MINISTRU ZA
GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
Slovenski prostovoljni gasilci so se v času zadnje naravne nesreče izjemno izkazali in jim gre vsa pohvala. Mnoga prostovoljna gasilska društva po državi se srečujejo z velikimi denarnimi težavami in posledično s problemi pri nabavi opreme, zato je toliko bolj nerazumljiva odločitev Gasilske zveze Slovenije in njenega predsednika, da je podpisal sporazum z Zavodom za uveljavljenje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Zavodom IPF, ki določa astronomska nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave. V mojo poslansko pisarno prihajajo ogorčeni predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, ki jim Zavod IPF pošilja visoke račune za njihove prireditve. V tem sporazumu je namreč določena tarifa glede na višino obiskovalcev in do 300 obiskovalcev znaša nadomestilo za IPF 90 evrov, če je na prireditvi od 6000 do 7000 ljudi, pa IPF terja kar 750 evrov nadomestila, od 7000 obiskovalcev dalje pa je za vsakih 1000 obiskovalcev treba plačati še po dodatnih 450 evrov. Predstavniki društev so opozorili, da se v krajih na podeželju zbere na prireditvi do tisoč ljudi, kar jih uvršča v drugi tarifni razred in morajo IPF plačati nadomestilo 210 evrov. Zgodi se tudi, da se na kakšni poletni prireditvi zbere več kot 1000 ljudi, takrat pa je Zavodu IPF treba plačati kar 390 evrov. Dejstvo namreč je, da prostovoljni gasilci iz državnega in občinskih proračunov ne dobijo dovolj finančnih sredstev za svojo dejavnost, zato si veliko denarja prislužijo s prostovoljskim delom in organizacijo raznih prireditev. Sporazum, ki ga je podpisal takratni predsednik GZS Anton Koren, sicer omogoča diskontno in nekoliko nižjo tarifo, vendar le ob določenih pogojih.
Po dostopnih podatkih iz finančnih poročil Zavoda IPF iz leta 2010 in 2011 se je med glasbene izvajalce razdelilo le okoli 150.000 evrov na leto (od 5,2 milijona celotnih prihodkov Zavoda IPF v teh dveh letih), okrog 300.000 evrov pa je na letni ravni ostalo nerazdeljenih (obtičali so v t.i. rezervacijah). Glasbeni ustvarjalci torej dobivajo bore malo od pobranega denarja, saj gre večina finančnih sredstev za t.i. režijo in za različne svetovalne ter odvetniške storitve.
Problematika delovanja zavoda IPF je torej precej podobna delovanju druge organizacije, ki deluje na področju avtorskih in sorodnih pravic, SAZAS-a. Obe organizaciji namreč poslujeta zelo netransparentno, obe organizaciji sta usmerjeni proti ljubiteljskim in prostovoljskim organizacijam in obe organizaciji delujeta v interesu posameznih elit, ki so si na slabo reguliranem področju varstva avtorskih pravic izborili izključno pravico delovanja. Ob dejstvu, da bi ti organizaciji morali delovati v interesu vseh avtorjev, izvajalcev in ustvarjalcev, torej v javnem interesu, je takšno delovanje naravnost škandalozno.
Ministra za obrambo ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo zato sprašujem:
1. Ali sta seznanjena z oderuško tarifo, ki jo je predvidel sporazum z IPF in ki jo je v imenu Gasilske zveze Slovenije podpisal takratni predsednik Anton Koren?
2. Ali se vama zdi takšen sporazum, ki je bil podpisan 27.6.2012, ki v teh časih zaradi visokih nadomestil lahko dodatno siromaši dejavnost gasilskih društev, ki so nepogrešljivi člen v sistemu zaščite in reševanja, upravičen?
3. Ali sta seznanjena s podrobnostmi in delovanjem Zavoda IPF, ki v javnosti vse od ustanovitve dalje sproža velike razprave in v zvezi s katerim so glasbeni ustvarjalci zbrali celo podpise za njegovo ukinitev, proračun tega zavoda pa se polni tudi iz naslova prostovoljnih gasilskih društev po Sloveniji, ki opravljajo vso svojo dejavnost v korist vseh državljanov, skupina posameznikov okrog tega zavoda pa jim z oderuškimi tarifami jemlje denar za to pomembno dejavnost?
4. Ali bosta kot ministra v okviru svojih pristojnosti v sprožila kakšno zahtevo po reviziji poslovanja organizacij, ki zastopata avtorje in izvajalce ter proizvajalce fonogramov, kot sta SAZAS in Zavod IPF, saj je očitno, da je država dala nekaterim posameznikom lepo koncesijo, da pobirajo neupravičeno visoka nadomestila od prireditev, ki jih organizirajo prostovoljna in ljubiteljska društva in organizacije?
5. Kdaj lahko pričakujemo sistemsko, evropsko prijemljivo ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic ter področja izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v obliki novega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah?
Za odgovore se vama že vnaprej najlepše zahvaljujem!