Ljubljana, 14. marec 2014 – Predsednik SLS in namestnik vodje Poslanske skupine SLS Franc Bogovič bo v imenu Poslanske skupine SLS predsedniku Evropskega parlamenta gospodu Martinu Schulzu zastavil vprašanje o njegovem mnenju o praksi, da se v časih gospodarske krize zaradi visokih primanjkljajev vse več davčnih prihodkov iz lokalnih področij preusmerja v državne proračune, tako kot je predvideno pri slovenskem davku na nepremičnine, s tem pa se zagotovo slabi enakomerni regionalni razvoj celotne Evrope. Vprašal ga bo tudi, ali ocenjuje, da bi morala Evropska unija pri uvajanju davkov, ki so namenjeni reševanju gospodarske krize, državam predpisati določene smernice in priporočila, saj pri takšnem reševanju težav trpi ravno najpomembnejši faktor gospodarske uspešnosti države članice – njena konkurenčnost.
Celotno vprašanje predsednika SLS Franca Bogoviča predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu lahko preberete spodaj.
Datum_ 12.3.2014
Janko Veber
predsednik DZ RS
ZADEVA: Najava vprašanja Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predsedniku Evropskega parlamenta gospodu Martinu Schulzu
Spoštovani,
Slovenija je pred dobrim tednom dni dobila že drugo opozorilo Evropske komisije o presežnih makroekonomskih neravnovesjih, kar predstavlja tveganje, da v naslednjih letih ne bo mogla pravočasno odpraviti čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Tako Komisija poziva Slovenijo, naj sprejme potrebne ukrepe tudi z vidika sprejemanja strukturnih reform, kajti sprejeti ukrepi v zadnjem letu dni v Sloveniji za odpravo čezmernega primanjkljaja se nanašajo samo na poskuse zviševanja javnofinančnih prihodkov preko novih oz. višjih davkov. Eden izmed ukrepov, ki v Sloveniji najbolj razburja naše državljane, je tudi uvedba novega davka na nepremičnine, zato nas zelo zanima evropski vidik tovrstne obdavčitve. Nobena izmed strank sicer ne nasprotuje sistemski ureditvi tega področja, toda slovenski predlog davka na nepremičnine predvideva, da bo z novim zakonom več kot polovica zbranih sredstev iz tega naslova končalo neposredno v državnem proračunu, kar je glede na prepoznane prakse v Evropi glede obdavčenja nepremičnin zelo nenavadno. Kot ste najbrž seznanjeni omenjeni davek v veliki večini evropskih držav predstavlja temeljni dohodek lokalnih skupnosti in jim daje avtonomijo za vodenje gospodarskih in prostorskih politik, lokalne skupnosti pa s temi prihodki financirajo naloge, ki so jim dodeljene v skladu z načelom subsidiarnosti.
Spoštovani gospod Schulz,
v svojih kariernih začetkih ste bili dolga leta uspešen župan mesta Würselen in vam je posledično zelo dobro poznano področje delovanja in financiranja lokalne samouprave. Zato nas v Slovenski ljudski stranki zanima vaše mnenje do prakse, da se v časih gospodarske krize zaradi visokih primanjkljajev, vse več davčnih prihodkov iz lokalnih področij preusmerja v državne proračune, tako kot je predvideno pri slovenskemu davku na nepremičnine, s tem pa se zagotovo slabi enakomerni regionalni razvoj celotne Evrope. Ali ocenjujete, da bi morala Evropska unija pri uvajanju davkov, ki so namenjeni reševanju gospodarske krize, državam predpisati določene smernice in priporočila, saj pri takšnemu reševanju težav trpi ravno najpomembnejši faktor gospodarske uspešnosti države članice – njena konkurenčnost?
Franc Bogovič
namestnik vodje PS SLS
Celotno vprašanje predsednika SLS Franca Bogoviča predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu lahko preberete spodaj.
Datum_ 12.3.2014
Janko Veber
predsednik DZ RS
ZADEVA: Najava vprašanja Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predsedniku Evropskega parlamenta gospodu Martinu Schulzu
Spoštovani,
Slovenija je pred dobrim tednom dni dobila že drugo opozorilo Evropske komisije o presežnih makroekonomskih neravnovesjih, kar predstavlja tveganje, da v naslednjih letih ne bo mogla pravočasno odpraviti čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Tako Komisija poziva Slovenijo, naj sprejme potrebne ukrepe tudi z vidika sprejemanja strukturnih reform, kajti sprejeti ukrepi v zadnjem letu dni v Sloveniji za odpravo čezmernega primanjkljaja se nanašajo samo na poskuse zviševanja javnofinančnih prihodkov preko novih oz. višjih davkov. Eden izmed ukrepov, ki v Sloveniji najbolj razburja naše državljane, je tudi uvedba novega davka na nepremičnine, zato nas zelo zanima evropski vidik tovrstne obdavčitve. Nobena izmed strank sicer ne nasprotuje sistemski ureditvi tega področja, toda slovenski predlog davka na nepremičnine predvideva, da bo z novim zakonom več kot polovica zbranih sredstev iz tega naslova končalo neposredno v državnem proračunu, kar je glede na prepoznane prakse v Evropi glede obdavčenja nepremičnin zelo nenavadno. Kot ste najbrž seznanjeni omenjeni davek v veliki večini evropskih držav predstavlja temeljni dohodek lokalnih skupnosti in jim daje avtonomijo za vodenje gospodarskih in prostorskih politik, lokalne skupnosti pa s temi prihodki financirajo naloge, ki so jim dodeljene v skladu z načelom subsidiarnosti.
Spoštovani gospod Schulz,
v svojih kariernih začetkih ste bili dolga leta uspešen župan mesta Würselen in vam je posledično zelo dobro poznano področje delovanja in financiranja lokalne samouprave. Zato nas v Slovenski ljudski stranki zanima vaše mnenje do prakse, da se v časih gospodarske krize zaradi visokih primanjkljajev, vse več davčnih prihodkov iz lokalnih področij preusmerja v državne proračune, tako kot je predvideno pri slovenskemu davku na nepremičnine, s tem pa se zagotovo slabi enakomerni regionalni razvoj celotne Evrope. Ali ocenjujete, da bi morala Evropska unija pri uvajanju davkov, ki so namenjeni reševanju gospodarske krize, državam predpisati določene smernice in priporočila, saj pri takšnemu reševanju težav trpi ravno najpomembnejši faktor gospodarske uspešnosti države članice – njena konkurenčnost?
Franc Bogovič
namestnik vodje PS SLS