Ljubljana, 19. marec 2014 – Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je odgovoril na pisno poslansko vprašanje podpredsednice in poslanke SLS Jasmine Opec v zvezi s sivo ekonomijo na področju zbiranja odpadkov, inšpekcijskim nadzorom nad zbiranjem in odlaganjem odpadkov ter škodljivimi praksami pri ravnanju z odpadki v Sloveniji. Med drugim je Jasmina Opec mag. Židana vprašala, ali ima ministrstvo dejanski pregled (popis) vseh nelegalnih in/oziroma divjih zbirališč/odlagališč odpadkov v Sloveniji, ali ima ministrstvo seznam podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in ki bi morala imeti razna dovoljenja za ravnanje z odpadki, in koliko podjetij v Sloveniji, ki so registrirana za to dejavnost, dejansko nima vseh potrebnih dovoljenj.
V nadaljevanju lahko preberete odgovor ministra mag. Židana v celoti.
Republika Slovenija
Državni zbor
Šubičeva 4
1000 Ljubljana
gp@dz-rs.si
Številka: 001-32/2014/2
Datum_ 10. 3. 2014
Zadeva: Odgovor na pisno poslansko vprašanje in pobudo go. Jasmine Opec v zvezi s sivo ekonomijo na področju zbiranja odpadkov, inšpekcijskim nadzorom nad zbiranjem in odlaganjem odpadkov ter škodljivimi praksami pri ravnanju z odpadki v Sloveniji
Spoštovani,
v nadaljevanju dopisa vam posredujemo odgovore na vprašanja, ki jih je zastavila poslanka Jasmina Opec v poslanskem vprašanju v zvezi s sivo ekonomijo na področju zbiranja odpadkov, inšpekcijskim nadzorom nad zbiranjem in odlaganjem odpadkov ter škodljivimi praksami pri ravnanju z odpadki v Sloveniji
1. Ali ima ministrstvo dejanski pregled (popis) vseh nelegalnih in/oziroma divjih zbirališč/odlagališč odpadkov v Sloveniji?
Odgovor_
Na ministrstvu ne razpolagamo s popisom nelegalnih in/oziroma divjih zbirališč/ odlagališč odpadkov.
2. Ali ima ministrstvo seznam podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in ki bi morala imeti razna dovoljenja za ravnanje z odpadki? Koliko podjetij v Sloveniji, ki so registrirana za to dejavnost, dejansko nima vseh potrebnih dovoljenj?
Odgovor_
Agencija RS za okolje (ARSO) vodi evidence podjetij oziroma pravnih oseb, ki imajo dovoljenja za obdelavo odpadkov oz. evidence podjetij oziroma pravnih oseb, ki opravljajo zbiranje odpadkov; te evidence so objavljene na spletnih straneh ARSO, ne vodi pa evidenc podjetij, ki bi morala imeti za ravnanje z odpadki razna dovoljenja, vendar jih nimajo. To se ugotavlja v okviru nadzora, ki ga izvaja Inšpektorat RS za okolje in kmetijstvo (IRSKO). Podatke o tem, koliko podjetij v Sloveniji je registriranih za dejavnost ravnanja z odpadki, se lahko pridobi iz evidenc in podatkov na AJPES portalu. Vendar so podjetja lahko registrirana za marsikaj, pa vendar teh dejavnosti ne izvajajo. Torej, če je podjetje skladno s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti registrirano za ravnanja z odpadki, in je to razvidno iz evidenc, ki jih vodi AJPES, to nikakor ne pomeni, da takšna ravnanja tudi izvaja.
3. Koliko inšpekcijskih pregledov je bilo opravljenih v zadnjih petih letih pri teh podjetjih oz. pravnih osebah, kakšne so bile ugotovitve, ukrepi in kako so se ukrepi realizirali?
Odgovor_
Nadzor ravnanja z odpadki je področje, kjer inšpektorji za okolje vsako leto opravijo največ pregledov in izrečejo največ ukrepov. To predstavlja skoraj polovico opravljenih nadzorov na vseh področjih dela, za katera je pristojna Inšpekcija za okolje (primer: v letu 2013 je bilo opravljenih skupno 12.908 nadzorov, na področju ravnanja z odpadki 6.048 nadzorov). Poleg rednih nadzorov so bili opravljeni tudi izredni nadzori na podlagi prejetih prijav, ki se na tem delovnem področju ponavadi nanašajo na nezakonito ravnanje z odpadki.
V tabeli so številčno prikazani podatki o številu nadzorov, izrečenih ukrepih v inšpekcijskem postopku ter izrečenih ukrepih v prekrškovnem postopku med leti 2009 in 2013 na celotnem področju ravnanja z odpadki (nadzor imetnikov odpadkov, povzročiteljev, zbiralcev, odlagališč odpadkov, itd.):
V primerih, ko so bile pri nadzorih ugotovljene nepravilnosti, so bili zavezancem v inšpekcijskih postopkih izrečeni ukrepi prepovedi izvajanja dejavnosti oziroma odprave nepravilnosti, v prekrškovnih postopkih pa izrečene globe. V večini primerov so zavezanci izrečene ukrepe spoštovali, v primeru nespoštovanja izrečenih ukrepov pa se je zavezance v izvršilnih postopkih prisiljevalo, da so izrečene ukrepe spoštovali.
Kot specifična problematika nadzora predstavlja ravnanje fizičnih oseb, ki znotraj romskih naselij zbirajo in obdelujejo odpadke, predvsem izrabljena vozila ter odpadno električno in elektronsko opremo. Ta problematika je izrazita predvsem v romskih naseljih na področju občine Grosuplje ter v okolici Novega mesta.
Se pa tudi ta problematika rešuje v okviru izvajanja skupnih nadzorov s predstavniki Policije in drugih služb, kar se vsaj na področju nekaterih romskih naselij kaže v vidnem zmanjšanju količine odpadkov ter urejenosti samih naselij.
4. Kakšen je znesek primanjkljaja v davčni blagajni, ki letno nastane zaradi sive ekonomije na področju ravnanja z odpadki? Katere ukrepe ste že in katere ukrepe boste v kratkem sprejeli, da boste zajezili sivo ekonomijo na področju odpadkov?
Odgovor_
Podatki o znesku primanjkljaja v davčni blagajni, ki letno nastane zaradi sive ekonomije na področju ravnanja z odpadki, so v pristojnosti Davčne uprave RS.
5. Koliko finančnih prekrškov utaje DDV na področju ravnanja z odpadki je bilo z inšpekcijskim nadzorom ugotovljenih v zadnjih petih letih in kakšni so rezultati?
Odgovor_
Ministrstvo ne razpolaga in ni pristojno za podatke o finančnih prekrških utaje DDV na področju ravnanja z odpadki. Podatki so v pristojnosti Davčne uprave RS.
6. Kakšna sta po vaši oceni vrednost in delež prometa z odpadki, ki ga realizirajo podjetja oziroma samostojni podjetniki, ki nezakonito odkupujejo odpadke in ki nimajo predpisanih dovoljenj za ravnanje z odpadki oziroma za odlaganje odpadkov in kako jih boste uspeli ustrezno sankcionirati?
Odgovor_
Inšpekcija za okolje in naravo ne more podati ocene vrednosti in deleža prometa z odpadki o nezakonitem odkupu odpadkov saj pri svojem nadzoru ne spremlja finančnih tokov, lahko pa se posreduje podatke, ki se nanašajo na skupne kršitve okoljevarstvenih predpisov. Glavni oziroma večinski nadzor Inšpekcija za okolje in naravo opravlja prav na področju ravnanja z odpadki. V letu 2013 je bilo tako od skupno 12.908 inšpekcijskih nadzorov z vseh področij okolja, narave in voda opravljenih 6.034 nadzorov s področja ravnanja z odpadki in izrečenih 1.146 inšpekcijskih ukrepov, ki pa se ne nanašajo v celoti zgolj na nepravilnosti nelegalnih ravnanj z odpadki temveč tudi na druge nepravilnosti (nepravilno vodenje evidenc, neustrezno skladiščenje,...).
7. Kako nadzirate zbiranje odpadnih avtomobilov in prodajo na črno ter nelegalno uničevanje – sežiganje avtomobilov, iztek različnih tekočin iz le-teh, na kakšen način boste zaustavili tako črni trg kot tudi povzročanje okoljske škode na tem področju?
Odgovor_
Inšpekcija za okolje in naravo že dalj časa opaža problem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Glede na trenutno definicijo izrabljenega vozila je ukrepanje inšpekcije možno le, če se lastnik vozila opredeli, da je vozilo odpadek. Kljub izvedenim izvršbam po drugi osebi se na raznih »črnih avto odpadih« znova in znova pojavljajo nova izrabljena vozila. Problem bi se morda rešil s spremembo predpisa, ko bi moral lastnik vozila plačevati npr. takso ali dajatev tako dolgo, dokler ne bi bilo vozilo predano v uničenje.
Inšpekcija za okolje in naravo je v lanskem letu med 16.4.2013 in 30.9.2013 izvedla koordinirano akcijo nadzora nad zakonitostjo ravnanja posameznih udeležencev v sistemu ravnanja z izrabljenimi vozili, tako povzročiteljev odpadkov, zbiralcev, kot predelovalcev odpadkov, z namenom vplivanja na povečanje zajema izrabljenih vozil v razgradnjo.
V Sloveniji se po podatkih Računskega sodišča zajame v razgradnjo le okoli 10 % vseh izrabljenih vozil, velik del naj bi se jih prodalo avtomobilskim odpadom in zbiralcem odpadnih kovin, del pa se jih tudi izvozi v druge države, predvsem na Balkan. Zato se je v okviru akcije izvedel nadzor nad zakonitostjo ravnanja z izrabljenimi vozili naslednjih subjektov_
- zbiralce odpadkov, ki imajo dovoljenje za zbiranje odpadnega železa;
- avtoodpade oziroma osebe, ki nimajo veljavnega dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili (Ur. list RS, štev. 118/04, v nadaljevanju Pravilnik);
- avto odpade oziroma osebe, ki imajo veljavna dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika;
- zavezance na podlagi prijav oz. potencialne zavezance, ki lahko preko svoje dejavnosti vršijo nezakonito zbiranje in razgradnjo izrabljenih vozil;
- zadnje imetnike izrabljenih vozil;
- nosilce načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili in upravljavce prevzemnega mesta.
V okviru akcije je bilo pregledanih 48 zavezancev, ki imajo dovoljenje za zbiranje odpadnega železa, pri 5 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere družbe prevzemale izrabljena vozila brez ustreznih dovoljenj oziroma so prevzemale izrabljena vozila brez predhodnega razstavljanja vozil v obratih za razstavljanje. Vsem zavezancem so bili izrečeni inšpekcijski ukrepi, prav tako pa uvedeni tudi prekrškovni postopki.
Inšpektorji so v okviru akcije opravili nadzor pri 33 zavezancih, ki imajo pridobljena dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 3 zavezancih in so se nanašale na neporočanje o razstavljenih izrabljenih vozilih in ravnanju z njimi, na skladiščenje razstavljenih izrabljenih vozilih na kmetijskih zemljiščih ter na neustrezno urejenost zajemanja in čiščenja padavinskih odpadnih vod. V inšpekcijskem postopku je bilo izrečeno opozorilo in izdani dve ureditveni odločbi. V enem primeru je bil uveden tudi prekrškovni postopek.
Pregledanih je bilo tudi 23 zavezancev, ki nimajo pridobljenega dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika. Inšpektorji so pri 5 zavezancih ugotovili nepravilnosti, dvema zavezancema se je z inšpekcijsko odločbo prepovedalo zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil, trem zavezancem pa je bila izdana odločba za odstranitev odpadkov. V štirih primerih so inšpektorji uvedli tudi prekrškovne postopke.
Pri nadzoru nad zavezanci, za katere je inšpekcija prejela informacijo, da nezakonito zbirajo in razstavljajo izrabljena vozila, je bilo opravljenih 30 pregledov, pri trinajstih zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti, trem kršiteljem je bil izdan plačilni nalog, sedmim pa se jim je namesto sankcije izreklo opozorilo.
V zvezi z odpravo nepravilnosti je bilo izdanih deset inšpekcijskih odločb, v enem primeru je bilo zavezancu izrečeno opozorilo, v dveh primerih pa postopek še ni zaključen.
Največkrat so bile nepravilnosti ugotovljene v zvezi z nezakonitim zbiranjem in razstavljanjem izrabljenih vozil, brez predhodno pridobljenih predpisanih dovoljenj.
Pri nadzoru nosilca skupnega načrta družbe Ekomobil in obratov za razstavljanje ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
V okviru akcije so inšpektorji obravnavali tudi prejete prijave in opravili nadzor pri 44 zavezancih, predvsem fizičnih osebah. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bilo v inšpekcijskih postopkih izrečenih 21 ukrepov, uvedenih je bilo 22 prekrškovnih postopkov. Največ nepravilnosti se je nanašalo na nezakonito zbiranje in razstavljanje izrabljenih vozil.
8. Koliko odpadnih avtomobilov letno je v Sloveniji odjavljenih iz prometa, nato pa se za njimi izgubi vsaka sled in pristanejo na raznih divjih odlagališčih? Ali in kako nameravate izboljšati evidence in nadzor nad iztrošenimi avtomobili, ki so odjavljeni iz prometa?
Odgovor_
Nadzor nad zadnjimi imetniki vozil je v pristojnosti nadzora Inšpekcije za okolje in naravo. V preteklih letih so področje skušali delno nadzorovati, vendar je bilo ugotovljeno, da glede na množično pojavljanje izjav o lokacijah vozil, ki jih je kar 150.000 letno, zadeve z inšpekcijskimi ukrepi ne morejo obvladati, zato bi bila potrebna drugačna sistemska ureditev. Inšpekcija za okolje in naravo ima zaposlenih 55 inšpektorjev, ki pa nadzirajo več kot 400 različnih predpisov s področij, kot so na primer onesnaževanje voda, gospodarjenje in rabo vode, ravnanje z odpadki, industrijsko onesnaževanje, varovanje in ohranjanje narave in ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi. Dejstvo je, da je problematika manjšega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo od načrtovanega očitnejša v državah, ki omogočajo odjavo vozila iz prometa. Kot bistven dejavnik, ki onemogoča učinkovito delovanje sistema razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji, je bila ugotovljena zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa. Izjava, s katero lastnik motorno vozilo začasno odjavi iz prometa, se v veliko primerih izrablja tako, da se z njo odjavljajo iz prometa izrabljena vozila, ki jih pozneje zadnji lastniki oddajo v nelegalno razgradnjo. Glede na veliko število odjav letno (okrog 150.000 na leto) je nemogoče učinkovito izvajati nadzor nad vozili, ki so na ta način odjavljena iz prometa. Bistveno manjši zajem izrabljenih vozil v obdelavo od načrtovanega, zaradi zlorabe inštrumenta odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji, nima posledic zgolj z okoljskega vidika (potencialna obremenitev okolja zaradi nelegalne obdelave izrabljenih vozil, degradacija okolja zaradi zapuščenih vozil v naravnem okolju in na javnih površinah) in za doseganje okoljskih ciljev in predpisanih ciljev EU ampak tudi za izvajanje legalne dejavnosti predelave izrabljenih vozil in njene ekonomske upravičenosti in tudi z vidika dela na črno in sive ekonomije oziroma nespoštovanja davčne, tržne, delovne in ostale zakonodaje RS pri ravnanju z izrabljenimi vozili. Prav tako v veliki meri vpliva tudi na netočnost uradnih evidenc o vozilih.
Glede na to, da trenutno za uvedbo ustreznega finančnega inštrumenta, ki bi zagotovil večji zajem izrabljenih vozil v obdelavo in ga je predlagal MKO (dajatev na lastništvo vozila, prilagoditev obstoječe dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu), ni možno zagotoviti medresorskega soglasja in, da v trenutni situaciji ni moč pričakovati uvedbe novih dajatev, je naše ministrstvo decembra 2013 Ministrstvu za infrastukturo in prostor (MzIP) in Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) predlagalo kot alternativen ukrep časovno omejitev odjave vozila na podlagi izjave o lokaciji. Takšen ukrep je nujen, podporo takemu ukrepu pa zagotavljajo tudi proizvajalci vozil združeni v Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in obstoječi subjekti, ki razgrajujejo izrabljena vozila. Glede na to, je bil ukrep časovne omejitve izjave o lokaciji za časovno obdobje enega leta, skupaj z inštrumentom pozivanja upravnih organov k izpolnjevanju obveznosti lastnika vozila, vključen v spremembe in dopolnitve Zakona o motornih vozilih, ki so v vladni proceduri.
S spoštovanjem,
mag. Dejan Židan
MINISTER
V nadaljevanju lahko preberete odgovor ministra mag. Židana v celoti.
Republika Slovenija
Državni zbor
Šubičeva 4
1000 Ljubljana
gp@dz-rs.si
Številka: 001-32/2014/2
Datum_ 10. 3. 2014
Zadeva: Odgovor na pisno poslansko vprašanje in pobudo go. Jasmine Opec v zvezi s sivo ekonomijo na področju zbiranja odpadkov, inšpekcijskim nadzorom nad zbiranjem in odlaganjem odpadkov ter škodljivimi praksami pri ravnanju z odpadki v Sloveniji
Spoštovani,
v nadaljevanju dopisa vam posredujemo odgovore na vprašanja, ki jih je zastavila poslanka Jasmina Opec v poslanskem vprašanju v zvezi s sivo ekonomijo na področju zbiranja odpadkov, inšpekcijskim nadzorom nad zbiranjem in odlaganjem odpadkov ter škodljivimi praksami pri ravnanju z odpadki v Sloveniji
1. Ali ima ministrstvo dejanski pregled (popis) vseh nelegalnih in/oziroma divjih zbirališč/odlagališč odpadkov v Sloveniji?
Odgovor_
Na ministrstvu ne razpolagamo s popisom nelegalnih in/oziroma divjih zbirališč/ odlagališč odpadkov.
2. Ali ima ministrstvo seznam podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in ki bi morala imeti razna dovoljenja za ravnanje z odpadki? Koliko podjetij v Sloveniji, ki so registrirana za to dejavnost, dejansko nima vseh potrebnih dovoljenj?
Odgovor_
Agencija RS za okolje (ARSO) vodi evidence podjetij oziroma pravnih oseb, ki imajo dovoljenja za obdelavo odpadkov oz. evidence podjetij oziroma pravnih oseb, ki opravljajo zbiranje odpadkov; te evidence so objavljene na spletnih straneh ARSO, ne vodi pa evidenc podjetij, ki bi morala imeti za ravnanje z odpadki razna dovoljenja, vendar jih nimajo. To se ugotavlja v okviru nadzora, ki ga izvaja Inšpektorat RS za okolje in kmetijstvo (IRSKO). Podatke o tem, koliko podjetij v Sloveniji je registriranih za dejavnost ravnanja z odpadki, se lahko pridobi iz evidenc in podatkov na AJPES portalu. Vendar so podjetja lahko registrirana za marsikaj, pa vendar teh dejavnosti ne izvajajo. Torej, če je podjetje skladno s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti registrirano za ravnanja z odpadki, in je to razvidno iz evidenc, ki jih vodi AJPES, to nikakor ne pomeni, da takšna ravnanja tudi izvaja.
3. Koliko inšpekcijskih pregledov je bilo opravljenih v zadnjih petih letih pri teh podjetjih oz. pravnih osebah, kakšne so bile ugotovitve, ukrepi in kako so se ukrepi realizirali?
Odgovor_
Nadzor ravnanja z odpadki je področje, kjer inšpektorji za okolje vsako leto opravijo največ pregledov in izrečejo največ ukrepov. To predstavlja skoraj polovico opravljenih nadzorov na vseh področjih dela, za katera je pristojna Inšpekcija za okolje (primer: v letu 2013 je bilo opravljenih skupno 12.908 nadzorov, na področju ravnanja z odpadki 6.048 nadzorov). Poleg rednih nadzorov so bili opravljeni tudi izredni nadzori na podlagi prejetih prijav, ki se na tem delovnem področju ponavadi nanašajo na nezakonito ravnanje z odpadki.
V tabeli so številčno prikazani podatki o številu nadzorov, izrečenih ukrepih v inšpekcijskem postopku ter izrečenih ukrepih v prekrškovnem postopku med leti 2009 in 2013 na celotnem področju ravnanja z odpadki (nadzor imetnikov odpadkov, povzročiteljev, zbiralcev, odlagališč odpadkov, itd.):
| LETO | ŠTEVILO NADZOROV | ŠTEVILO UKREPOV | ŠTEVILO PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV |
| 2009 | 4678 | 602 | 232 |
| 2010 | 5443 | 766 | 279 |
| 2011 | 5034 | 1132 | 319 |
| 2012 | 5914 | 1253 | 318 |
| 2013 | 6048 | 1154 | 264 |
V primerih, ko so bile pri nadzorih ugotovljene nepravilnosti, so bili zavezancem v inšpekcijskih postopkih izrečeni ukrepi prepovedi izvajanja dejavnosti oziroma odprave nepravilnosti, v prekrškovnih postopkih pa izrečene globe. V večini primerov so zavezanci izrečene ukrepe spoštovali, v primeru nespoštovanja izrečenih ukrepov pa se je zavezance v izvršilnih postopkih prisiljevalo, da so izrečene ukrepe spoštovali.
Kot specifična problematika nadzora predstavlja ravnanje fizičnih oseb, ki znotraj romskih naselij zbirajo in obdelujejo odpadke, predvsem izrabljena vozila ter odpadno električno in elektronsko opremo. Ta problematika je izrazita predvsem v romskih naseljih na področju občine Grosuplje ter v okolici Novega mesta.
Se pa tudi ta problematika rešuje v okviru izvajanja skupnih nadzorov s predstavniki Policije in drugih služb, kar se vsaj na področju nekaterih romskih naselij kaže v vidnem zmanjšanju količine odpadkov ter urejenosti samih naselij.
4. Kakšen je znesek primanjkljaja v davčni blagajni, ki letno nastane zaradi sive ekonomije na področju ravnanja z odpadki? Katere ukrepe ste že in katere ukrepe boste v kratkem sprejeli, da boste zajezili sivo ekonomijo na področju odpadkov?
Odgovor_
Podatki o znesku primanjkljaja v davčni blagajni, ki letno nastane zaradi sive ekonomije na področju ravnanja z odpadki, so v pristojnosti Davčne uprave RS.
5. Koliko finančnih prekrškov utaje DDV na področju ravnanja z odpadki je bilo z inšpekcijskim nadzorom ugotovljenih v zadnjih petih letih in kakšni so rezultati?
Odgovor_
Ministrstvo ne razpolaga in ni pristojno za podatke o finančnih prekrških utaje DDV na področju ravnanja z odpadki. Podatki so v pristojnosti Davčne uprave RS.
6. Kakšna sta po vaši oceni vrednost in delež prometa z odpadki, ki ga realizirajo podjetja oziroma samostojni podjetniki, ki nezakonito odkupujejo odpadke in ki nimajo predpisanih dovoljenj za ravnanje z odpadki oziroma za odlaganje odpadkov in kako jih boste uspeli ustrezno sankcionirati?
Odgovor_
Inšpekcija za okolje in naravo ne more podati ocene vrednosti in deleža prometa z odpadki o nezakonitem odkupu odpadkov saj pri svojem nadzoru ne spremlja finančnih tokov, lahko pa se posreduje podatke, ki se nanašajo na skupne kršitve okoljevarstvenih predpisov. Glavni oziroma večinski nadzor Inšpekcija za okolje in naravo opravlja prav na področju ravnanja z odpadki. V letu 2013 je bilo tako od skupno 12.908 inšpekcijskih nadzorov z vseh področij okolja, narave in voda opravljenih 6.034 nadzorov s področja ravnanja z odpadki in izrečenih 1.146 inšpekcijskih ukrepov, ki pa se ne nanašajo v celoti zgolj na nepravilnosti nelegalnih ravnanj z odpadki temveč tudi na druge nepravilnosti (nepravilno vodenje evidenc, neustrezno skladiščenje,...).
7. Kako nadzirate zbiranje odpadnih avtomobilov in prodajo na črno ter nelegalno uničevanje – sežiganje avtomobilov, iztek različnih tekočin iz le-teh, na kakšen način boste zaustavili tako črni trg kot tudi povzročanje okoljske škode na tem področju?
Odgovor_
Inšpekcija za okolje in naravo že dalj časa opaža problem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Glede na trenutno definicijo izrabljenega vozila je ukrepanje inšpekcije možno le, če se lastnik vozila opredeli, da je vozilo odpadek. Kljub izvedenim izvršbam po drugi osebi se na raznih »črnih avto odpadih« znova in znova pojavljajo nova izrabljena vozila. Problem bi se morda rešil s spremembo predpisa, ko bi moral lastnik vozila plačevati npr. takso ali dajatev tako dolgo, dokler ne bi bilo vozilo predano v uničenje.
Inšpekcija za okolje in naravo je v lanskem letu med 16.4.2013 in 30.9.2013 izvedla koordinirano akcijo nadzora nad zakonitostjo ravnanja posameznih udeležencev v sistemu ravnanja z izrabljenimi vozili, tako povzročiteljev odpadkov, zbiralcev, kot predelovalcev odpadkov, z namenom vplivanja na povečanje zajema izrabljenih vozil v razgradnjo.
V Sloveniji se po podatkih Računskega sodišča zajame v razgradnjo le okoli 10 % vseh izrabljenih vozil, velik del naj bi se jih prodalo avtomobilskim odpadom in zbiralcem odpadnih kovin, del pa se jih tudi izvozi v druge države, predvsem na Balkan. Zato se je v okviru akcije izvedel nadzor nad zakonitostjo ravnanja z izrabljenimi vozili naslednjih subjektov_
- zbiralce odpadkov, ki imajo dovoljenje za zbiranje odpadnega železa;
- avtoodpade oziroma osebe, ki nimajo veljavnega dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili (Ur. list RS, štev. 118/04, v nadaljevanju Pravilnik);
- avto odpade oziroma osebe, ki imajo veljavna dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika;
- zavezance na podlagi prijav oz. potencialne zavezance, ki lahko preko svoje dejavnosti vršijo nezakonito zbiranje in razgradnjo izrabljenih vozil;
- zadnje imetnike izrabljenih vozil;
- nosilce načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili in upravljavce prevzemnega mesta.
V okviru akcije je bilo pregledanih 48 zavezancev, ki imajo dovoljenje za zbiranje odpadnega železa, pri 5 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere družbe prevzemale izrabljena vozila brez ustreznih dovoljenj oziroma so prevzemale izrabljena vozila brez predhodnega razstavljanja vozil v obratih za razstavljanje. Vsem zavezancem so bili izrečeni inšpekcijski ukrepi, prav tako pa uvedeni tudi prekrškovni postopki.
Inšpektorji so v okviru akcije opravili nadzor pri 33 zavezancih, ki imajo pridobljena dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 3 zavezancih in so se nanašale na neporočanje o razstavljenih izrabljenih vozilih in ravnanju z njimi, na skladiščenje razstavljenih izrabljenih vozilih na kmetijskih zemljiščih ter na neustrezno urejenost zajemanja in čiščenja padavinskih odpadnih vod. V inšpekcijskem postopku je bilo izrečeno opozorilo in izdani dve ureditveni odločbi. V enem primeru je bil uveden tudi prekrškovni postopek.
Pregledanih je bilo tudi 23 zavezancev, ki nimajo pridobljenega dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika. Inšpektorji so pri 5 zavezancih ugotovili nepravilnosti, dvema zavezancema se je z inšpekcijsko odločbo prepovedalo zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil, trem zavezancem pa je bila izdana odločba za odstranitev odpadkov. V štirih primerih so inšpektorji uvedli tudi prekrškovne postopke.
Pri nadzoru nad zavezanci, za katere je inšpekcija prejela informacijo, da nezakonito zbirajo in razstavljajo izrabljena vozila, je bilo opravljenih 30 pregledov, pri trinajstih zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti, trem kršiteljem je bil izdan plačilni nalog, sedmim pa se jim je namesto sankcije izreklo opozorilo.
V zvezi z odpravo nepravilnosti je bilo izdanih deset inšpekcijskih odločb, v enem primeru je bilo zavezancu izrečeno opozorilo, v dveh primerih pa postopek še ni zaključen.
Največkrat so bile nepravilnosti ugotovljene v zvezi z nezakonitim zbiranjem in razstavljanjem izrabljenih vozil, brez predhodno pridobljenih predpisanih dovoljenj.
Pri nadzoru nosilca skupnega načrta družbe Ekomobil in obratov za razstavljanje ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
V okviru akcije so inšpektorji obravnavali tudi prejete prijave in opravili nadzor pri 44 zavezancih, predvsem fizičnih osebah. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bilo v inšpekcijskih postopkih izrečenih 21 ukrepov, uvedenih je bilo 22 prekrškovnih postopkov. Največ nepravilnosti se je nanašalo na nezakonito zbiranje in razstavljanje izrabljenih vozil.
8. Koliko odpadnih avtomobilov letno je v Sloveniji odjavljenih iz prometa, nato pa se za njimi izgubi vsaka sled in pristanejo na raznih divjih odlagališčih? Ali in kako nameravate izboljšati evidence in nadzor nad iztrošenimi avtomobili, ki so odjavljeni iz prometa?
Odgovor_
Nadzor nad zadnjimi imetniki vozil je v pristojnosti nadzora Inšpekcije za okolje in naravo. V preteklih letih so področje skušali delno nadzorovati, vendar je bilo ugotovljeno, da glede na množično pojavljanje izjav o lokacijah vozil, ki jih je kar 150.000 letno, zadeve z inšpekcijskimi ukrepi ne morejo obvladati, zato bi bila potrebna drugačna sistemska ureditev. Inšpekcija za okolje in naravo ima zaposlenih 55 inšpektorjev, ki pa nadzirajo več kot 400 različnih predpisov s področij, kot so na primer onesnaževanje voda, gospodarjenje in rabo vode, ravnanje z odpadki, industrijsko onesnaževanje, varovanje in ohranjanje narave in ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi. Dejstvo je, da je problematika manjšega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo od načrtovanega očitnejša v državah, ki omogočajo odjavo vozila iz prometa. Kot bistven dejavnik, ki onemogoča učinkovito delovanje sistema razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji, je bila ugotovljena zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa. Izjava, s katero lastnik motorno vozilo začasno odjavi iz prometa, se v veliko primerih izrablja tako, da se z njo odjavljajo iz prometa izrabljena vozila, ki jih pozneje zadnji lastniki oddajo v nelegalno razgradnjo. Glede na veliko število odjav letno (okrog 150.000 na leto) je nemogoče učinkovito izvajati nadzor nad vozili, ki so na ta način odjavljena iz prometa. Bistveno manjši zajem izrabljenih vozil v obdelavo od načrtovanega, zaradi zlorabe inštrumenta odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji, nima posledic zgolj z okoljskega vidika (potencialna obremenitev okolja zaradi nelegalne obdelave izrabljenih vozil, degradacija okolja zaradi zapuščenih vozil v naravnem okolju in na javnih površinah) in za doseganje okoljskih ciljev in predpisanih ciljev EU ampak tudi za izvajanje legalne dejavnosti predelave izrabljenih vozil in njene ekonomske upravičenosti in tudi z vidika dela na črno in sive ekonomije oziroma nespoštovanja davčne, tržne, delovne in ostale zakonodaje RS pri ravnanju z izrabljenimi vozili. Prav tako v veliki meri vpliva tudi na netočnost uradnih evidenc o vozilih.
Glede na to, da trenutno za uvedbo ustreznega finančnega inštrumenta, ki bi zagotovil večji zajem izrabljenih vozil v obdelavo in ga je predlagal MKO (dajatev na lastništvo vozila, prilagoditev obstoječe dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu), ni možno zagotoviti medresorskega soglasja in, da v trenutni situaciji ni moč pričakovati uvedbe novih dajatev, je naše ministrstvo decembra 2013 Ministrstvu za infrastukturo in prostor (MzIP) in Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) predlagalo kot alternativen ukrep časovno omejitev odjave vozila na podlagi izjave o lokaciji. Takšen ukrep je nujen, podporo takemu ukrepu pa zagotavljajo tudi proizvajalci vozil združeni v Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in obstoječi subjekti, ki razgrajujejo izrabljena vozila. Glede na to, je bil ukrep časovne omejitve izjave o lokaciji za časovno obdobje enega leta, skupaj z inštrumentom pozivanja upravnih organov k izpolnjevanju obveznosti lastnika vozila, vključen v spremembe in dopolnitve Zakona o motornih vozilih, ki so v vladni proceduri.
S spoštovanjem,
mag. Dejan Židan
MINISTER
