Ljubljana, 24. marec 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda, to je na ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, je na 58. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_
»Naj na začetku povem, da v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo, da obravnavana novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja še ni stopila v veljavo. Sicer razumemo in podpiramo argumente, ki jih je državni svet navedel v svoji zahtevi za ponovno odločanje, saj smo popolnoma iste argumente navajali tudi sami. Pri tem imam v mislih seveda problematiko slabih terjatev, ki niso bile prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank, okoli katere je v času obravnave sprejetega zakona tekla najbolj burna razprava, in sicer popolnoma upravičeno. A pri obravnavi zahteve državnega sveta za ponovno odločanje je v obzir treba vzeti dejstvo, da se je uveljavitev in s tem začetek izvajanja zakona z vsemi pozitivnimi rešitvami, tudi razkritjem terjatev, prenesenim na slabo banko, in odgovornih za ustvarjanje bančne luknje ter podatkov o svetovalnih pogodbah državnih podjetij, zamaknila za najmanj štirinajst dni. Ob dejstvu, da se zakon sprejema že od novembra lani, je nedopustno, da do uveljavitve tako pomembne materije po štirih mesecih zakonodajnega postopka še vedno ni prišlo. Mimogrede, v naši poslanski skupini smo že konec letošnjega januarja zahtevali sklic nujne seje Odbora za finance in monetarno politiko. Nekateri smo predlagali sklep, da se tretja obravnava predlaganega zakona opravi čim prej, ravno z namenom njegovega hitrejšega sprejetja in uveljavitve. Naj ponovim argumente Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, zaradi katerih bomo sprejeto novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ponovno podprli, z nekoliko grenkobe sicer, a vendar. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo bili predlogu zakona pozitivno naklonjeni vse od prve obravnave naprej. Aktivno smo se vključili tudi v pripravo amandmajev, ki so šli v smeri povečanja transparentnosti na področju preteklega in trenutnega poslovanja bank, ki so bile deležne ukrepov iz naslova predpisov o zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema. Pri tem imam seveda najbolj v mislih transparentnost terjatev, ki so že bile in še bodo prenesene iz poslovnih bank na tako imenovano slabo banko. V naši poslanski skupini smo zadovoljni, da nam je delno prišla naproti tudi koalicija, ki je s predlogi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, jasno določila način in sistematiko javnega obnavljanja prenesenih terjatev. A kot vemo, se je v tretji obravnavi zataknilo. S kolegi iz NSi in SDS smo tako v drugi kot tretji obravnavi predloga zakona vložili amandma, ki bi omogočil tudi javno objavo, informacijo o kreditih, ki so po mednarodni bančni standardih razvrščeni v bonitetni skupini D in E, in še niso bili preneseni na slabo banko. Zaradi milijardnih dokapitalizacij z javnimi sredstvi, ki so jih bile deležne banke, je po našem mnenju edino razumno, da postanejo javne tudi te informacije. Podobno stališče so zagovarjali tudi poslanci Državljanske liste, ki so pripravili svoje amandmaje, temu stališču pa sledi tudi Državni svet v zahtevi za ponovno odločanje. Obstajajo namreč številne špekulacije, zakaj določene terjatve niso bile prenesene na slabo banko, čeprav so dejansko vrednotene kot najslabše. Žal nobeden izmed navedenih amandmajev ni bil sprejet, za kar v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne najdemo razumljivega razloga. A ne glede na naše veliko razočaranje nad ravnanjem koalicije v tretji obravnavi, bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obravnavani zakon ponovno podprli. Zakon namreč prinaša preveč dobrih rešitev, da bi ga zgolj zaradi ene pomanjkljivosti v celoti zavrnili. Povečanje stopnje transparentnosti pri delovanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem gospodarskih družb, ki so v neposredni ali posredni lasti države, kar prinaša zakon, je namreč nujno. Tovrstno povečanje transparentnosti bo po našem mnenju pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi navedenih subjektov, vendar si ne delamo utvar, da pri izvajanju zakona ne bo nobenih težav. Izogibanj in sklicevanj na takšne ali drugačne poslovne in druge skrivnosti bo nedvomno veliko, a trenutno nam ne preostane drugega, kot da zakon čim prej sprejmemo, uveljavimo in ga začnemo izvajati. Postopki prenosa slabih terjatev s poslovnih bank na slabo banko namreč že potekajo, zato je razkritje informacij o slabih terjatvah ter jasnejša opredelitev v postopku razkrivanja izjemnega pomena za nadaljnjo sanacijo slovenskega bančnega sistema. V Slovenski ljudski stranki torej napovedujemo podporo, napovedujemo pa tudi, da bomo takoj po uveljavitvi zakona vložili predlog zakona, ki bo sledil nesprejetim amandmajem iz druge in tretje obravnave in bo omogočil razkritje tudi tistih slabih kreditov, ki so ostali na bankah. Davkoplačevalci, ki v bančni sistem prispevajo milijarde, imajo namreč pravico do popolne transparentnosti, zato v tem primeru bančna tajnost ne sme in ne more prevladati nad javnim interesom.«
»Naj na začetku povem, da v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo, da obravnavana novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja še ni stopila v veljavo. Sicer razumemo in podpiramo argumente, ki jih je državni svet navedel v svoji zahtevi za ponovno odločanje, saj smo popolnoma iste argumente navajali tudi sami. Pri tem imam v mislih seveda problematiko slabih terjatev, ki niso bile prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank, okoli katere je v času obravnave sprejetega zakona tekla najbolj burna razprava, in sicer popolnoma upravičeno. A pri obravnavi zahteve državnega sveta za ponovno odločanje je v obzir treba vzeti dejstvo, da se je uveljavitev in s tem začetek izvajanja zakona z vsemi pozitivnimi rešitvami, tudi razkritjem terjatev, prenesenim na slabo banko, in odgovornih za ustvarjanje bančne luknje ter podatkov o svetovalnih pogodbah državnih podjetij, zamaknila za najmanj štirinajst dni. Ob dejstvu, da se zakon sprejema že od novembra lani, je nedopustno, da do uveljavitve tako pomembne materije po štirih mesecih zakonodajnega postopka še vedno ni prišlo. Mimogrede, v naši poslanski skupini smo že konec letošnjega januarja zahtevali sklic nujne seje Odbora za finance in monetarno politiko. Nekateri smo predlagali sklep, da se tretja obravnava predlaganega zakona opravi čim prej, ravno z namenom njegovega hitrejšega sprejetja in uveljavitve. Naj ponovim argumente Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, zaradi katerih bomo sprejeto novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ponovno podprli, z nekoliko grenkobe sicer, a vendar. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo bili predlogu zakona pozitivno naklonjeni vse od prve obravnave naprej. Aktivno smo se vključili tudi v pripravo amandmajev, ki so šli v smeri povečanja transparentnosti na področju preteklega in trenutnega poslovanja bank, ki so bile deležne ukrepov iz naslova predpisov o zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema. Pri tem imam seveda najbolj v mislih transparentnost terjatev, ki so že bile in še bodo prenesene iz poslovnih bank na tako imenovano slabo banko. V naši poslanski skupini smo zadovoljni, da nam je delno prišla naproti tudi koalicija, ki je s predlogi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, jasno določila način in sistematiko javnega obnavljanja prenesenih terjatev. A kot vemo, se je v tretji obravnavi zataknilo. S kolegi iz NSi in SDS smo tako v drugi kot tretji obravnavi predloga zakona vložili amandma, ki bi omogočil tudi javno objavo, informacijo o kreditih, ki so po mednarodni bančni standardih razvrščeni v bonitetni skupini D in E, in še niso bili preneseni na slabo banko. Zaradi milijardnih dokapitalizacij z javnimi sredstvi, ki so jih bile deležne banke, je po našem mnenju edino razumno, da postanejo javne tudi te informacije. Podobno stališče so zagovarjali tudi poslanci Državljanske liste, ki so pripravili svoje amandmaje, temu stališču pa sledi tudi Državni svet v zahtevi za ponovno odločanje. Obstajajo namreč številne špekulacije, zakaj določene terjatve niso bile prenesene na slabo banko, čeprav so dejansko vrednotene kot najslabše. Žal nobeden izmed navedenih amandmajev ni bil sprejet, za kar v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne najdemo razumljivega razloga. A ne glede na naše veliko razočaranje nad ravnanjem koalicije v tretji obravnavi, bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obravnavani zakon ponovno podprli. Zakon namreč prinaša preveč dobrih rešitev, da bi ga zgolj zaradi ene pomanjkljivosti v celoti zavrnili. Povečanje stopnje transparentnosti pri delovanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem gospodarskih družb, ki so v neposredni ali posredni lasti države, kar prinaša zakon, je namreč nujno. Tovrstno povečanje transparentnosti bo po našem mnenju pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi navedenih subjektov, vendar si ne delamo utvar, da pri izvajanju zakona ne bo nobenih težav. Izogibanj in sklicevanj na takšne ali drugačne poslovne in druge skrivnosti bo nedvomno veliko, a trenutno nam ne preostane drugega, kot da zakon čim prej sprejmemo, uveljavimo in ga začnemo izvajati. Postopki prenosa slabih terjatev s poslovnih bank na slabo banko namreč že potekajo, zato je razkritje informacij o slabih terjatvah ter jasnejša opredelitev v postopku razkrivanja izjemnega pomena za nadaljnjo sanacijo slovenskega bančnega sistema. V Slovenski ljudski stranki torej napovedujemo podporo, napovedujemo pa tudi, da bomo takoj po uveljavitvi zakona vložili predlog zakona, ki bo sledil nesprejetim amandmajem iz druge in tretje obravnave in bo omogočil razkritje tudi tistih slabih kreditov, ki so ostali na bankah. Davkoplačevalci, ki v bančni sistem prispevajo milijarde, imajo namreč pravico do popolne transparentnosti, zato v tem primeru bančna tajnost ne sme in ne more prevladati nad javnim interesom.«
