Ljubljana, 26. marec 2014 – Prvi dan zasedanja na 23. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Metodu Dragonji ustno poslansko vprašanje zastavil poslanec SLS Janez Ribič.
»Za vami je prvi mesec ministrovanja. Glede na to, da ste nekoč že bili gospodarski minister in ker ste tudi sami bili direktor večjega podjetja, v zadnjem času tudi v tujini, predvidevam, da dobro poznate obe plati zgodbe. Zahtevni gospodarski resor ste prevzeli v času, ko se situacija v gospodarstvu slabša iz dneva v dan, ko smo vsak dan priča novim stečajem, ko iz meseca v mesec narašča brezposelnost in ko se povečujejo obremenitve gospodarstva, tudi z novimi ali novim nepremičninskim davkom, ki mu, kolikor vem, sicer nasprotujete, a vas žal vlada pri vašem predlogu znižanja davčne stopnje ni podprla. In danes, kot slišim, se vam že napovedujejo protesti obrtnikov. Verjamem, da se strinjate, da je nujno hitro ukrepanje, zato me zanima_ kakšne ukrepe načrtujete v prvih mesecih svojega mandata? Ker časa za naštevanje seveda ni veliko, me zanima, če nam danes lahko morda predstavite tri  najpomembnejše ukrepe za zagon gospodarstva, ki jih na kratek rok načrtujete v okviru vašega resorja. In da nam predstavite tudi konkretne številke, ki jih pričakujete s temi ukrepi, koliko se bo zmanjšalo število brezposelnih, ali na primer koliko konkretno bodo ti ukrepi izboljšali gospodarsko rast v letošnjem letu.
Zanima me tudi, ali podpirate subvencije za gospodarstvo? Boste še naprej podpirali subvencije podjetjem ali se morda bolj nagibate k nižji obdavčitvi podjetij? Morebitno ukinjanje subvencij, za katerega se zavzemam tudi sam, in seveda zniževanje  davkov bi veliko pomagalo podjetnikom.«

 

Minister za  gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja je odgovoril_

 

»Naj povem, da smo zaključili pripravo programa ukrepov za gospodarsko rast in nova delovna mesta v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in ga predali v obravnavo Vladi Republike Slovenije, ki ga bo obravnavala naslednji teden, in potem posredovala delovnim telesom državnega zbora, predvsem odboroma za gospodarstvo in za delo, družino in socialne zadeve, da ta program tudi predstavimo in da ga lahko tudi pristojni parlamentarni odbori dopolnijo oziroma predlagajo še dodatne ukrepe, če bodo ocenili, da so nujni. Pripravljenih je 9 ukrepov, od katerih se nekateri praktično že izvajajo in so bili sprejeti v okviru reform, predvsem sanacije bančnega sistema in potem iz te sanacije izhajajočih aktivnosti, ki so vezane na to sanacijo. No, kar pa se tiče mojih poudarkov ali mojih konkretnih prednostnih nalog_ na prvo mesto postavljam ukrepe za spodbujanje izvoza, na drugo mesto ukrepe, ki prispevajo k razdolžitvi podjetij in njihovemu prestrukturiranju ter zagotavljanju dostopa do virov financiranja in na tretje mesto bi postavil ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja in pogojev za delovanje gospodarstva. Če te tri prioritetne ukrepe nekoliko konkretiziram - zakaj je na prvem mestu izvoz? Ker izvoz v tej situaciji glede na omejitve v domači potrošnji, ki izhajajo iz javnofinančne konsolidacije, pravzaprav lahko najhitreje in največ prispeva h gospodarski rasti. Tukaj na prvem mestu predvidevamo dodatne programe oziroma povečanje potenciala, ki jih za spodbujanje izvoza izvaja SID banka. To je predvsem povečanje potenciala za zavarovanje izvoznih tveganj in povečanje potenciala za financiranje izvoznih poslov. V tem delu je predvideno, da predvsem povečamo varnostne rezerve in skozi te omogočimo večji obseg programov, ki jih izvaja SID banka, vezano na podporo izvoznikom. Tu so še ukrepi za podpiranje internacionalizacije gospodarstva, usklajenih nastopov v tujini in ukrepi za spodbujanje turizma, bolj učinkovito promocijo turizma in osamosvojitev STO kot specializirane agencije, ki bo bolj osredotočena na promocijo turističnega nastopa Slovenije v tujini. Na drugem mestu so ukrepi za razdolžitev in prestrukturiranje podjetij. Ti ukrepi se že izvajajo v okviru sanacije bank in prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. O tem smo bolj obširno razpravljali včeraj popoldan in zvečer na seji Odbora za gospodarstvo, kjer smo dali nekaj pojasnil, kakšna bo dinamika, koliko projektov je že začetih, kakšne učinke lahko pričakujemo in v kakšnih časovnih rokih. No, v ta sklop poleg tega segmenta podjetij, ki se razdolžujejo po metodah slabe banke, dodatno sodi še sklop ukrepov, ki imajo  namen olajšati dostop do virov financiranja in pocenitev virov financiranja. V prvi vrsti so to povečanje potenciala Slovenskega podjetniškega sklada in Sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter tudi novega instrumenta, to je Sklada podrejenega kapitala.«

 

Poslanec SLS Janez Ribič je izrazil zahtevo po dopolnitvi odgovora ministra_

 

»Zanimalo bi me še, ali lahko napoveste kakšen povsem konkreten ukrep. Kakšne konkretne rezultate pričakujete od teh ukrepov in v kakšnem času? Me veseli, da ste povedali, da jih je devet, od tega ste tri izpostavili. Ali to pomeni, da bo konec letošnjega leta manj brezposelnih in za koliko se bo zmanjšalo njihovo število? Vaša prognoza morda. Ali ti ukrepi pomenijo, da bomo imeli že letos gospodarsko rast? Kdaj jo pričakujete? In kolikšno? Bi pa tudi še enkrat izpostavil nepremičninski davek. Glede na to, da je ta trenutek to pereča tema, da nepremičninski davek spravlja v stisko obrtnike in podjetnike in, kot vemo, že ogroža številna delovna mesta. Kot smo slišali, so prav danes obrtniki in podjetniki že napovedali tudi pohod na ulice, če davek ne bo znižan. Zanima me, kakšni so vaši predlogi glede nižjih stopenj nepremičninskega davka v gospodarstvu. In še posebej me zanima, ali imate pri teh predlogih podporo vlade in koalicije. Zanima me tudi reprogramiranje kreditov podjetij, namreč podjetje, ki mesečno plačuje 10.000 evrov, če bi to lahko spremenili na 5.000 evrov na daljši čas, bi obdržali veliko delovnih mest, bi obdržali veliko podjetij, če pa tega ne bomo storili, bo pa tudi marsikatero podjetje spet šlo v stečaj in ljudje na borzo in tako naprej in me zanima, če tudi razmišljate kaj v tej smeri.«

 

Minister Metod Dragonja je svoj odgovor dopolnil takole_

 

»No, učinki bodo predvsem izraženi v pričakovanju dodatne rasti izvoza skozi pridobivanje novih poslov oziroma skozi obvladovanje tveganj pri novih poslih tako, da računamo, da bi rast izvoza letos povečali za dve dodatni odstotni točki. Kar se  tiče gospodarske rasti prognoze jih sicer dela UMAR, ta pa do konca leta na letni ravni še ne predvideva znatnega preobrata v letošnjem, ampak v naslednjem letu. Če  bodo ukrepi dobro izvajani in učinkovito upravljani, se lahko nadejamo rahle pozitivne rasti oziroma vsaj tega, da pogledamo tudi na letni ravni nad vodo. V zadnjem kvartalu lanskega leta smo to dosegli, na letni ravni je bila rast še nad odstotek negativna, če bo rast, če bomo dosegli nulto stopnjo rasti letos mislim, da bo to uspeh, v prihodnjem letu pa 0,4 %, 0,5 % rast. Kar zadeva rasti delovnih mest, bo v dokumentu natančneje predstavljeno, na katerih segmentih jih ocenjujemo. Tukaj so pravzaprav ocene oziroma prognoze najbolj nehvaležne, ampak računam, da bi s temi ukrepi v kombinaciji z ukrepi Ministrstva za delo, družino in enake možnosti morali ustvariti vsaj 20.000 delovnih mest. Kar se tiče politike ministrstva direktno v segmentu spodbud in pomoči, je stališče tako mene osebno kot tudi vlade, ki se nagiba v smeri, da nepovratne oblike pomoči, to se pravi subvencije, pretežno ukinemo in preidemo na vračljive oblike pomoči, nepovratne pa porabimo samo v tistih primerih, kjer so tudi v drugih državah to nepovratne spodbude, kot je na primer promocija turizma ali pa delno promocija internacionalizacije. Kar se tiče obdavčitev in razbremenitev, je to zelo občutljiva tema. V pogojih davčne konsolidacije velikih razbremenitev ne moremo pričakovati, zato je tudi iz koalicijske pogodbe zelo jasna usmeritev, da ne bomo  dodatno obremenjevali gospodarstva v celoti z davčnimi ali drugimi oblikami bremen. Problemi, ki so vezani na implementacijo Zakona o obdavčitvi nepremičnin, bolj negativno delujejo.«

 

Poslanec SLS Janez Ribič je izrazil željo po proceduralnem predlogu.

 

»Gospod minister, želim vam, da bi vam uspelo, da bi imeli še naprej veliko modrosti  pri razreševanju te najbolj pereče problematike v državi, saj bomo na takšen način  vsi imeli nekaj od tega. V skladu s poslovnikom predlagam, da o odgovoru ministra in nasploh o ukrepih za zagon gospodarstva opravimo širšo razpravo, ker nam bo lahko minister bolj podrobno predstavil svoje načrtovane ukrepe in tudi lažje se bomo potem vključevali na odborih, kjer bomo o teh stvareh lahko tudi razpravljali. Da se v državnem zboru odprto pogovorimo o tem, kateri ukrepi so najbolj nujni, da gospodarstvo postavimo nazaj na noge. Najbrž se je pa vsaj o tej temi vsi strinjamo - koalicija in opozicija - da so prav zagon gospodarstva in nova delovna mesta ključnega pomena za nadaljnjo usodo Slovenije in pričakujem, da se bodo tudi poslanke in poslanci v državnem zboru strinjali z mojim predlogom, ko bomo o njem glasovali jutri.«

O predlogu poslanca SLS Janeza Ribiča bo v okviru glasovanj Državni zbor Republike Slovenije odločal v četrtek, 27. marca 2014.