Ljubljana, 1. april 2014 – Stališče PS SLS k 1. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, je na današnji 59. izredni seji DZ RS predstavil poslanec SLS Janez Ribič.
Pravica do dostojnega groba in pietete do pokojnih, predvsem pa vedenje svojcev, kje so bili njihovi predniki položeni k poslednjemu počitku, so vrednote, ki jih mora spoštovati sleherna civilizirana družba in ji tudi v SLS dajemo najvišjo oceno na vrednostni lestvici vrednot. Še danes, skoraj 70 let po koncu 2. svetovne vojne, je med nami množica ljudi, ki si želijo vedeti, kje so posmrtni ostanki njihovih očetov, stricev, bratov in ostalih sorodnikov, ki so pod prisilo bodisi v okupatorja, po koncu vojne pa zaradi napačnega ideološkega nazora, odšli od doma in jih ni bilo nikoli nazaj. Iz spoštovanja do vseh žrtev vseh totalitarnih režimov, med katere sodi tudi komunizem, pod katerim smo Slovenci živeli približno 45 let, in odgovornosti do naših zanamcev, moramo vsi, ki jim je bila podeljena oblast, poskrbeti za odprtost in prosto dostopnost do vseh dejstev iz naše polpretekle zgodovine. Vanjo so seveda vključena tudi gradiva represivnih organov nekdanje države, predvsem nekdanje Službe državne varnosti oziroma Udbe.
Pogled SLS je ves čas usmerjen v prihodnost, v iskanje rešitev, ki bodo pomenile več blaginje za državljanke in državljane Slovenije, in ki bodo vodile v ohranitev naroda. Vendar to ne pomeni, da nas zgodovina ne zanima. Za narod je namreč še kako pomembno, kakšen odnos ima do svoje preteklosti in kaj se je iz tega naučil. In ravno od te lekcije, ki jo je narodu dala zgodovina namreč, je po našem mnenju odvisen pogled naroda na prihodnost. Žal smo se Slovenci pri tej lekciji, če lahko temu tako rečem, odrezali slabo, sicer bi bil naš pogled v prihodnost bolj optimističen, do prihodnjih generacij bi se obnašali bistveno bolj odgovorno kot se. Hitrost zadolževanja in vehementnost oblasti pri tem početju je le ena posledica tovrstne neodgovornosti. No, pa naj se konkretneje posvetim temu, zaradi česar smo danes tukaj. Odločali bomo o razpisu referenduma glede novele Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je zahtevalo prek 46 tisoč državljank in državljanov.
V SLS se zavedamo, da je referendum temelj neposredne demokracije. To je demokratičen postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico, in podajo svoje mnenje o določenem vprašanju. Samemu odloku o razpisu referenduma, ne glede na to, ali bo datum izvedbe 4. ali 25. maj, ne bomo nasprotovali, saj bi s tem nasprotovali volji 46 tisoč volivcev, ki so oddali svoj podpis k referendumski pobudi. Vsekakor bi bilo bolj racionalno, če bi bil referendum 25. maja, skupaj z evropskimi volitvami, a bojimo se, da si večina v DZ RS tega ne želi, sicer tudi na seji pristojnega delovnega telesa koalicija ne bi z vso silo vztrajala na izvedbi referenduma 4. maja, kar pomeni povečanje stroškov izvedbe referenduma in upravičeno negodovanje naših državljank in državljanov o tem, kako poslanci mečemo njihov denar skozi okno.
V PS SLS bomo zato podprli amandmaje kolegov iz SDS, ki predlagajo izvedbo referenduma skupaj z evropskimi volitvami 25. maja. Naj se na kratko ustavim še pri vsebini, o kateri se bo odločalo na referendumu. Na kratko lahko povzamemo, da se bo odločalo o tem, ali smo za odprtje arhivov Udbe ali temu nasprotujemo. O podobnem vprašanju smo pred leti že odločali na referendumu in takrat je bil rezultat jasen. Prek dve tretjini opredeljenih volivcev je odločilo, da morajo arhivi nekdanje SDV oziroma Udbe ostati prosto dostopni. A stvari vendarle niso tako preproste, saj se bo na referendumu odločalo o usodi celotnega arhivskega zakona, ki v marsikaterem pogledu pomeni izboljšanje trenutnega stanja na področju arhivske stroke. Slednja niti sama ni enotna pri tem, ali sprejete spremembe, o katerih se bo odločalo na referendumu, pomenijo večjo ali manjšo dostopnost do tako imenovanega udbovskega gradiva. Niti se o tem ne moremo ali znamo dogovoriti politiki.
V PS SLS lahko obžalujemo, da pomladne stranke, ko so imele to možnost v vladi, nismo znale ali zmogle tega področja urediti na evropsko primerljiv način, ki bi bil jasen in ki ne bi dopuščal različnih interpretacij, ki smo jim priča tako pri trenutni ureditvi kot pri ureditvi, ki bo predmet referendumskega odločanja. Bojimo se, da tudi odločitev državljanov na referendumu, kakršna koli že bo, področja ustrezne dostopnosti do gradiv nekdanje Službe državne varnosti ne bo dokončno uredila. Naj zaključim, kjer sem začel - v SLS vztrajamo na stališču, da ima vsak pravico do groba, na katerem lahko njegovi še živeči sorodniki prižgejo svečo, se ga spomnijo, se mu poklonijo. Številni svojci ravno zaradi uničenih gradiv o zločinih totalitarnega sistema in zaradi omenjenega dostopa javnosti do teh gradiv prej omenjenih dejanj še danes ne morejo storiti, ker ne vedo niti tega, kaj se je z njihovimi sorodniki dogajalo, niti kje so bili položeni k poslednjemu počitku. Zločine iz preteklosti je treba raziskati in ugotoviti, kje so žrtve in kdo so njihovi krvniki, zato podpiramo trenutno veljavno ureditev, se pravi zakon, ki velja zdaj, ki po našem mnenju omogoča lažje raziskovanje tovrstnih zločinov, podpiramo pa tudi, da se o tem vprašanju opredelijo volivke in volivci na referendumu.
Pravica do dostojnega groba in pietete do pokojnih, predvsem pa vedenje svojcev, kje so bili njihovi predniki položeni k poslednjemu počitku, so vrednote, ki jih mora spoštovati sleherna civilizirana družba in ji tudi v SLS dajemo najvišjo oceno na vrednostni lestvici vrednot. Še danes, skoraj 70 let po koncu 2. svetovne vojne, je med nami množica ljudi, ki si želijo vedeti, kje so posmrtni ostanki njihovih očetov, stricev, bratov in ostalih sorodnikov, ki so pod prisilo bodisi v okupatorja, po koncu vojne pa zaradi napačnega ideološkega nazora, odšli od doma in jih ni bilo nikoli nazaj. Iz spoštovanja do vseh žrtev vseh totalitarnih režimov, med katere sodi tudi komunizem, pod katerim smo Slovenci živeli približno 45 let, in odgovornosti do naših zanamcev, moramo vsi, ki jim je bila podeljena oblast, poskrbeti za odprtost in prosto dostopnost do vseh dejstev iz naše polpretekle zgodovine. Vanjo so seveda vključena tudi gradiva represivnih organov nekdanje države, predvsem nekdanje Službe državne varnosti oziroma Udbe.
Pogled SLS je ves čas usmerjen v prihodnost, v iskanje rešitev, ki bodo pomenile več blaginje za državljanke in državljane Slovenije, in ki bodo vodile v ohranitev naroda. Vendar to ne pomeni, da nas zgodovina ne zanima. Za narod je namreč še kako pomembno, kakšen odnos ima do svoje preteklosti in kaj se je iz tega naučil. In ravno od te lekcije, ki jo je narodu dala zgodovina namreč, je po našem mnenju odvisen pogled naroda na prihodnost. Žal smo se Slovenci pri tej lekciji, če lahko temu tako rečem, odrezali slabo, sicer bi bil naš pogled v prihodnost bolj optimističen, do prihodnjih generacij bi se obnašali bistveno bolj odgovorno kot se. Hitrost zadolževanja in vehementnost oblasti pri tem početju je le ena posledica tovrstne neodgovornosti. No, pa naj se konkretneje posvetim temu, zaradi česar smo danes tukaj. Odločali bomo o razpisu referenduma glede novele Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je zahtevalo prek 46 tisoč državljank in državljanov.
V SLS se zavedamo, da je referendum temelj neposredne demokracije. To je demokratičen postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico, in podajo svoje mnenje o določenem vprašanju. Samemu odloku o razpisu referenduma, ne glede na to, ali bo datum izvedbe 4. ali 25. maj, ne bomo nasprotovali, saj bi s tem nasprotovali volji 46 tisoč volivcev, ki so oddali svoj podpis k referendumski pobudi. Vsekakor bi bilo bolj racionalno, če bi bil referendum 25. maja, skupaj z evropskimi volitvami, a bojimo se, da si večina v DZ RS tega ne želi, sicer tudi na seji pristojnega delovnega telesa koalicija ne bi z vso silo vztrajala na izvedbi referenduma 4. maja, kar pomeni povečanje stroškov izvedbe referenduma in upravičeno negodovanje naših državljank in državljanov o tem, kako poslanci mečemo njihov denar skozi okno.
V PS SLS bomo zato podprli amandmaje kolegov iz SDS, ki predlagajo izvedbo referenduma skupaj z evropskimi volitvami 25. maja. Naj se na kratko ustavim še pri vsebini, o kateri se bo odločalo na referendumu. Na kratko lahko povzamemo, da se bo odločalo o tem, ali smo za odprtje arhivov Udbe ali temu nasprotujemo. O podobnem vprašanju smo pred leti že odločali na referendumu in takrat je bil rezultat jasen. Prek dve tretjini opredeljenih volivcev je odločilo, da morajo arhivi nekdanje SDV oziroma Udbe ostati prosto dostopni. A stvari vendarle niso tako preproste, saj se bo na referendumu odločalo o usodi celotnega arhivskega zakona, ki v marsikaterem pogledu pomeni izboljšanje trenutnega stanja na področju arhivske stroke. Slednja niti sama ni enotna pri tem, ali sprejete spremembe, o katerih se bo odločalo na referendumu, pomenijo večjo ali manjšo dostopnost do tako imenovanega udbovskega gradiva. Niti se o tem ne moremo ali znamo dogovoriti politiki.
V PS SLS lahko obžalujemo, da pomladne stranke, ko so imele to možnost v vladi, nismo znale ali zmogle tega področja urediti na evropsko primerljiv način, ki bi bil jasen in ki ne bi dopuščal različnih interpretacij, ki smo jim priča tako pri trenutni ureditvi kot pri ureditvi, ki bo predmet referendumskega odločanja. Bojimo se, da tudi odločitev državljanov na referendumu, kakršna koli že bo, področja ustrezne dostopnosti do gradiv nekdanje Službe državne varnosti ne bo dokončno uredila. Naj zaključim, kjer sem začel - v SLS vztrajamo na stališču, da ima vsak pravico do groba, na katerem lahko njegovi še živeči sorodniki prižgejo svečo, se ga spomnijo, se mu poklonijo. Številni svojci ravno zaradi uničenih gradiv o zločinih totalitarnega sistema in zaradi omenjenega dostopa javnosti do teh gradiv prej omenjenih dejanj še danes ne morejo storiti, ker ne vedo niti tega, kaj se je z njihovimi sorodniki dogajalo, niti kje so bili položeni k poslednjemu počitku. Zločine iz preteklosti je treba raziskati in ugotoviti, kje so žrtve in kdo so njihovi krvniki, zato podpiramo trenutno veljavno ureditev, se pravi zakon, ki velja zdaj, ki po našem mnenju omogoča lažje raziskovanje tovrstnih zločinov, podpiramo pa tudi, da se o tem vprašanju opredelijo volivke in volivci na referendumu.