Ljubljana, 2. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 13. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o osnovnem bivanju, v okviru rednega postopka, je peti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 23. redni seji predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_
»Danes imamo torej na poslanskih klopeh še tretjega iz sklopa predlogov zakonov, ki jih je v zakonodajno proceduro decembra lani vložila skupina volivk in volivcev s prvopodpisanim Jakom Bitencem. Predlog Zakona o osnovnem bivanju je zadnji iz tako imenovanega trojčka zakonov, s katerimi so volivke in volivci nameravali izboljšati kakovost zdravja, življenja in zagotoviti ustreznejšo izrabo prostora prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Zakon na matičnem odboru tudi zaradi neskladnosti in neustavnosti ter zaradi tega, ker ureja področja, ki sodijo v pristojnost različnih vladnih resorjev, ni dobil podpore poslank in poslancev. Glede vsebine pa tole. Zakon o osnovnem bivanju naj bi po eni strani omogočil brezplačni najem prostih kmetijskih zemljišč za namene organskega pridelovanja za lastne potrebe, po drugi strani pa dal možnost odplačevanja dolgov javnim podjetjem s prostovoljnim delom in s tem zaščito socialno ogroženim prebivalcem pred preobremenjevanjem premoženja zaradi stroškov sprotnega bivanja. Obe rešitvi sta po mnenju naše poslanske skupine sicer zanimivi, a bi v praksi lahko povzročili veliko neenakost med ljudmi in sprožili množično nespoštovanje določbe predlaganega zakona. Prostovoljno delo ne more in ne sme postati substitut za denarno poravnavo neplačanih računov javnim podjetjem. Z določili veljavnega zakona o prostovoljstvu je namreč določeno, da je prostovoljstvo družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, za katero se ne pričakuje plačila ali materialnih koristi za posameznike, temveč se opravi izključno v dobro drugih oziroma v javno korist. Po drugi strani pa takšna možnost kompenzacije, ki seveda ni prostovoljno delo, ampak kvečjemu dopolnilno delo, neposredno napotuje ljudi k neplačevanju računov oziroma položnic javnim podjetjem. Možnost pobota bi bila namreč preveč mamljiva, kakovost opravljenega dela pa več ali manj pod precejšnjim vprašajem. Določena vprašanja pa odpira tudi druga polovica predlaganih ukrepov - pravica do brezplačnega najema zemljišč za namen organske obdelave zemlje za lastne potrebe. Idejo o oddaji neobdelanih zemljišč v najem sicer velja podpreti, saj bi s tem lahko izboljšali na primer nizko samooskrbo z zelenjavo, vendar mora biti to skrbno in sistemsko urejeno, da ne pride do morebitnih zlorab. V Slovenski ljudski stranki smo sicer predvidevali, da zakon ne bo dobil podpore. Zagotovo pa gre zahvala predlagateljem za trud. Upamo, da glede izrabe neobdelanih zemljišč in možnosti načina odplačevanja dolga do javnih podjetij vlada ne bo spregledala sporočila, ki ga s tem predlogom pošilja civilna družba. Neobdelana kmetijska zemljišča pomenijo neposreden izpad bruto domačega proizvoda, zato je glede njihove učinkovite izrabe treba nemudoma ukrepati. Prav tako pa se je treba soočiti s čedalje večjim problemom neplačevanja javnih storitev in na drugi strani s povečevanjem armade brezposelnih. S tega vidika so volivke in volivci identificirali prave probleme v Sloveniji, h katerim je treba pristopiti brez odlašanja, pa četudi z majhnimi koraki.«
»Danes imamo torej na poslanskih klopeh še tretjega iz sklopa predlogov zakonov, ki jih je v zakonodajno proceduro decembra lani vložila skupina volivk in volivcev s prvopodpisanim Jakom Bitencem. Predlog Zakona o osnovnem bivanju je zadnji iz tako imenovanega trojčka zakonov, s katerimi so volivke in volivci nameravali izboljšati kakovost zdravja, življenja in zagotoviti ustreznejšo izrabo prostora prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Zakon na matičnem odboru tudi zaradi neskladnosti in neustavnosti ter zaradi tega, ker ureja področja, ki sodijo v pristojnost različnih vladnih resorjev, ni dobil podpore poslank in poslancev. Glede vsebine pa tole. Zakon o osnovnem bivanju naj bi po eni strani omogočil brezplačni najem prostih kmetijskih zemljišč za namene organskega pridelovanja za lastne potrebe, po drugi strani pa dal možnost odplačevanja dolgov javnim podjetjem s prostovoljnim delom in s tem zaščito socialno ogroženim prebivalcem pred preobremenjevanjem premoženja zaradi stroškov sprotnega bivanja. Obe rešitvi sta po mnenju naše poslanske skupine sicer zanimivi, a bi v praksi lahko povzročili veliko neenakost med ljudmi in sprožili množično nespoštovanje določbe predlaganega zakona. Prostovoljno delo ne more in ne sme postati substitut za denarno poravnavo neplačanih računov javnim podjetjem. Z določili veljavnega zakona o prostovoljstvu je namreč določeno, da je prostovoljstvo družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, za katero se ne pričakuje plačila ali materialnih koristi za posameznike, temveč se opravi izključno v dobro drugih oziroma v javno korist. Po drugi strani pa takšna možnost kompenzacije, ki seveda ni prostovoljno delo, ampak kvečjemu dopolnilno delo, neposredno napotuje ljudi k neplačevanju računov oziroma položnic javnim podjetjem. Možnost pobota bi bila namreč preveč mamljiva, kakovost opravljenega dela pa več ali manj pod precejšnjim vprašajem. Določena vprašanja pa odpira tudi druga polovica predlaganih ukrepov - pravica do brezplačnega najema zemljišč za namen organske obdelave zemlje za lastne potrebe. Idejo o oddaji neobdelanih zemljišč v najem sicer velja podpreti, saj bi s tem lahko izboljšali na primer nizko samooskrbo z zelenjavo, vendar mora biti to skrbno in sistemsko urejeno, da ne pride do morebitnih zlorab. V Slovenski ljudski stranki smo sicer predvidevali, da zakon ne bo dobil podpore. Zagotovo pa gre zahvala predlagateljem za trud. Upamo, da glede izrabe neobdelanih zemljišč in možnosti načina odplačevanja dolga do javnih podjetij vlada ne bo spregledala sporočila, ki ga s tem predlogom pošilja civilna družba. Neobdelana kmetijska zemljišča pomenijo neposreden izpad bruto domačega proizvoda, zato je glede njihove učinkovite izrabe treba nemudoma ukrepati. Prav tako pa se je treba soočiti s čedalje večjim problemom neplačevanja javnih storitev in na drugi strani s povečevanjem armade brezposelnih. S tega vidika so volivke in volivci identificirali prave probleme v Sloveniji, h katerim je treba pristopiti brez odlašanja, pa četudi z majhnimi koraki.«